1. marec, 2011 | Jan A Johansson

Potujoči cirkus EU: Spopadanje z nerešljivo težavo

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Vsak mesec 736 članov Evropskega parlamenta (EP) in približno 3000 uradnikov EU potuje iz Bruslja v Strasbourg, kjer se sestajajo na štiri dni trajajočem plenarnem zasedanju. Sedaj pa se skupina evropskih poslancev zavzema za to, da bi ustavili ta potujoči cirkus, ki zapravlja denar navadnih državljanov.

Davkoplačevalci bi lahko skupaj prihranili okoli 180 milijonov evrov, če bi se Evropski parlament prenehal srečevati na dveh ločenih lokacijah. Že samo pri stroških čiščenja v Strasbourgu bi lahko prihranili približno štiri milijone evrov.

Največ koristi od vsakomesečnih potovanj poslancev v Strasbourg imajo restavracije in hoteli. Cene sob v hotelu Hilton v Strasbourgu so v tednih, ko potekajo seje, višje za 60 odstotkov. Davkoplačevalci pa plačujejo. Evropski parlament, ki je pred petimi leti stal približno 550 milijonov evrov, je v uporabi le 48 delovnih dni na leto.

Avgusta leta 2008 se je zrušil strop v plenarni dvorani v Strasbourgu. Za dva sejna tedna se je bilo v septembru 2008 potrebno preseliti v Bruselj. Kasneje so izračuni pokazali, da je ta nesreča EU prihranila 1,7 milijonov evrov. Odpovedni stroški za vozovnice za vlak in hotele so znašali 818 000 evrov, kar bi lahko naneslo 2.55 milijona evrov potencialnega prihranka za samo tista dva tedna.

Če morda niste vedeli, ima Evropski parlament pisarne tudi v Luksemburgu, ki si je tako kot Francija, želel dobiti svoj kos EU pogače. Po dogovoru iz leta 1996 je bilo predvideno, da bi imel Evropski parlament 2000 zaposlenih nameščenih v Luksemburgu. Leta 2000 sta takratni predsednik Evropskega parlamenta, Francoz Nicole Fontaine in predsednik vlade Luksemburga Jean-Claude Juncker, podpisala dopolnjeni sporazum, ki dodeljuje večino poširitvenih položajev Luksemburgu.

Januarja 2011 je generalni sekretar Evropskega parlamenta izjavil, da je 7052 potovanj EU uradnikov med Luksemburgom in Brusljem stalo približno 1.900.000 evrov.

Nekateri menijo, da pomenijo te tri lokacije neke vrste “simbol” miru evropske integracije. Francozi trdijo, da predstavlja Strasbourg francosko-nemško spravo po drugi svetovni vojni. Poslanci, ki se zavzemajo za zaustavitev potujočega cirkusa med Brusljem in Strasbourgom pa se soočajo z ostrim nasprotovanjem. Sedanje strukture lokacij ni mogoče spremeniti brez soglasja vseh držav članic, in zdi se malo verjetno, da se bodo “dobri Evropejci” Francije in Luksemburga odpovedali svojim obstoječim privilegijem.

Letni strošek za pisarne EU v Luksemburgu znaša 45 milijonov evrov. Pisarne v Strasbourgu stanejo 65 milijonov evrov in pisarne v Bruslju pa stanejo 138 milijonov evrov. Usklajevanje lokacij se zdi smiselno, še zlasti v luči trenutne gospodarske krize.

Se bo to zapravljanje kdaj končalo?

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
2 x komentirano
  • silva je rekel/-la:

    Prave lopine, to so si izmislili, da na lahek način živijo, uživajo imajo mastne plače ne plačujejo davkov ampak gre vse iz budžeta, plačnane dnevni stanovanja, potni stroški itd….Vsi imajo koristi, posebno korporacije bogatašev ala Hilton itd… samo za uboge delavce ni in ni denarja. Beograd kje bil mila majka za nas, Evropa pa je super hudobna mačeha. Fuj

  • binebone je rekel/-la:

    Evropa bo v bližnji prihodnosti ena od nekaj regij na planetu. Ne bo več narodnosti. Samo gospodarji in služabniki. Poslušni naj bi bili nagrajeni, uporniki in neposlušni fizično odstranjeni. Ena od regij bo tudi regija, Anglija, Francija in skandinavske države. Globalna diktatura.
    Beograd, da je bila mila majka za nas? En podatek od te mile mamice.
    Pokojnina-razvrednoteno minulo delo.
    lata 1980 za eno pokojnino je lahko upokojenc kupil 1408 kg krompirja, čez devet let samo 361 kg. No sedaj se to pripravlja za celoten planet. Hiper inflacija. Tudi krempirja lahko zmanjka. kaj se obeta? Zaradi pomanjkanja hrane bo več vojn. Torej trenutna finančna kriza je le začetek vzpostavljanja novega globalnega gospodarskega ravnovesja v katerem se bo politični gospdarski vpliv držav zmanjšal na minimum. Celo ne bo glede tega ničesar kar smo poznali do zdaj. Vse več konfliktov nas čaka. Težišče tega pa se bo premaknilo na vzhod zaradi obkoljevanja Rusije in Kitajske. Indija bo odigrala zelo veliko vlogo pri tem. Pomagali bodo pri napadu na Kitajsko. Kako bodo Rusi odgovorili? Svetovni financ elita, ki vse take krize načrtuje pa močno para živce energetska neodvisnost Rusije. Rusija ima vsega zadosti, Nafte, plina, rudnin, zlata. Torej kot vidimo danajšnje društvo vodijo umobolni ljudje s umobolnimi cilji. S takim monetarnim sistemom nas je financ elita porinila na sam rob prepada. Samo še vprašanje časa je kdaj nas bodo večino porinili preko roba.