Vest

Ni ovir za prehod na okrepljen evropski podnebni cilj, Slovenija pa vseeno rine v investicijo v TEŠ 6.

Climate Action Network (CAN) Europe [1] je objavil novo poročilo, ki nudi trdne in nekontroverzne argumente, da je okrepitev podnebnega cilja EU na 30 % zdaj nujna za prihodnost Evrope. Slovenija medtem vztrajno rine v investicijo v TEŠ 6, ki bo pod pogoji zaostrenega podnebnega cilja še bolj ekonomsko nesmiselna ter obremenjujoča za družbo.

EU se že nekaj časa pogovarja o prehodu na cilj 30 % zmanjšanja izpustov do 2020. Znanstveniki namreč opozarjajo, da trenutni 20 % cilj ni zadosten za stabilizacijo podnebja. Razprave o prehodu na strožji cilj se ponavadi vrtijo okoli povečanja stroškov in negativnih vplivov na gospodarstvo. ” Poročilo Zakaj bi morala Evropa okrepiti svoje podnebno ukrepanje do leta 2020 jasno kaže, da okrepitev cilja prinaša nedvoumne koristi za gospodarstvo, družbo in okolje. Zato je prehod na okrepljen podnebni cilj nujna prihodnost EU,” pojasnjuje avtor poročila, Tomas Wyns iz CAN Europe.

Poročilo [2] namreč ugotavlja, da bi okrepljen podnebni cilj prinesel ‘okoli 10 % povečanje BDP do leta 2050 [3], 2 milijona neposrednih in posrednih novih delovnih mest, povečanje energetske neodvisnosti in manjše negativne vplive na zdravje, kar bi zdravstvenim blagajnam po Evropi prihranilo med EUR14.6 in EUR30.5 milijard letno do leta 2020,’ kot razlaga Wyns.

Medtem, ko postaja vse bolj jasno, da je prehod na ostrejši podnebni cilj za Evropo pametna in nujno izbira, pa Slovenija vztrajno nadaljuje z investicijo v TEŠ 6. “Čeprav HSE in TEŠ javnost zavajata s pojasnilom, da gre za okolju prijazno posodobitev, je žalostno dejstvo, da bo TEŠ 6 temeljil na okoljsko najbolj neprimerni tehnologiji za proizvajanje elektrike. Kurjenje najbolj umazanega fosilnega goriva - lignita - bo prebivalke in prebivalce Slovenije še dodatnih 40 let obremenjevalo na vse mogoče načine: od naraščajočih stroškov do izjemno negativnih vplivov na zdravje, da o okolju in še posebej podnebju sploh ne govorimo,” pojasnjuje Lidija Živčič, strokovni vodja Focusa, društva za sonaraven razvoj.

“Če bi projekt TEŠ 6 vodili transparentno, bi bilo do sedaj vsem jasno, da gre za ekonomsko, družbeno in okoljsko jamo brez dna. Denar, ki je bil vložen v projekt, je velik, vendar pa še vedno bistveno manjši kot celoten vložek - 1,2 milijarde evrov. Od tega je več kot polovico - 650 milijonov evrov - davkoplačevalskega denarja, ki je evropskima bankama EIB in EBRD na voljo za posojila, ki niso privlačna za komercialne banke,” še opozarja Živčičeva.

“Nujno je, da Evropa preide na strožji cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, saj ta prehod prinaša nedvomne koristi. Kot sta opozorila že dva evropska komisarja, Connie Hedegaard in Janez Potočnik, je projekt TEŠ 6 v tej luči še bolj poguben za Slovenijo, kot bi bil sicer. Skrajnji čas je, da se vlada odloči, kaj želi s tem projektom, prevzame odgovornost za svojo odločitev in vzpostavi kontrolo nad projektom TEŠ 6,” izpostavlja Barbara Kvac, vodja programa Podnebje v društvu Focus.

Opombe:
1. Z več kot 140 članskimi organizacijami v 25 evropskih državah je Climate Action Network (CAN) Europe največja evropska koalicija nevladnih organizacij, ki delujejo za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Focus, društvo za sonaraven razvoj, je aktiven član CAN Europe.↑

2.  Poročilo je dostopno tukaj↑

3.  Poročilo Zakaj bi morala Evropa okrepiti svoje podnebno ukrepanje do leta 2020 predstavlja naslednje ključne ugotovitve:
- Podnebno ukrepanje spodbuja gospodarsko rast: zaostritev cilja zmanjšanja izpustov iz 20 na 30 % bi prinesla okoli 10 % povečanje BDP do leta 2050. Dokaz, da je okrepljeno podnebno ukrepanje lahko dobro za evropsko gospodarsko prihodnost.
- Trenutni cilj zmanjšanja izpustov EU je poceni: trenutni 20 % evropski cilj zmanjšanja izpustov do leta 2020 je med najcenejšimi (izražen v % BDP) v primerjavi z najnižjimi predlaganimi cilji zmanjšanja izpustov v večini velikih neevropskih gospodarstev.
- Odlašanje z ukrepanjem prinaša milijardne izgube: Evropske vlade lahko v obdobju med 2013 in 2020 izgubijo skoraj EUR70 milijard prihodkov iz avkcioniranja emisijskih kuponov, zaradi padca cene ogljika. Nemčiji grozi izguba v višini EUR15 milijard, Sloveniji pa EUR200 milijonov.
- Pametna odločitev za ustvarjanje novih delovnih mest: Leta 2005 je sektor obnovljivih virov energije v Evropi dosegel 1,4 milijone neposrednih in posrednih delovnih mest. V primeru zmanjšanja izpustov za 30 % bi do leta 2020 v tem sektorju ustvarili 2 milijona dodatnih neposrednih in posrednih delovnih mest.
- Energetski prihranki morajo biti prioriteta: Evropski nezavezujoči 20 % cilj za energetsko učinkovitost do leta 2020 je enak zmanjšanju rabe okoli 400 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe). Zaradi neizvajanja ukrepov je EU trenutno na poti, da ta cilj doseže le polovično. Na ta način bo EU zamudila priložnost zmanjšati izpuste za okoli 560 milijonov ton CO2 - kar je približno enako kot letni izpusti Francije.
- Manjši stroški za fosilna goriva lahko pomagajo pri okrevanju gospodarstva: 30 % cilj zmanjšanja izpustov znotraj EU bi do leta 2020 prinesel EUR14,1 milijarde prihrankov iz naslova uvoza nafte in plina na leto. Skupen prihranek, v primerjavi z izhodiščno vrednostjo, znaša EUR45,5 milijarde. Ocene teh prihrankov so po vsej verjetnosti zelo konzervativne, saj je bila pri izračunih uporabljena cena za uvoženo surovo nafto $88,4 na sod v letu 2020, medtem ko je že v tem trenutku cena nafte nad $90 in narašča.
- Izboljšanje zdravja evropskih državljanov je lahko stroškovno učinkovito: Organizaciji Health and Environment Alliance (Heal) ter Health Care Without Harm Europe (HCWHE) ocenjujeta, da bi maksimalne dodatne zdravstvene koristi zaostritve cilja zmanjšanja izpustov iz 20 na 30 %, znašale med EUR14.6 in EUR30.5 milijard letno do leta 2020.↑