Ribiški sporazum med Evropsko unijo in Marokom se ne zmeni pravice prebivalcev
Zdi se, da ribiški sporazum med Evropsko unijo in Marokom ni nič drugega kot poskus kraje naravnih virov revnim.
Težava leži v obalnih vodah Zahodne Sahare, kjer ribiška plovila Evropske unije (predvsem iz Španije) pobirajo ribo iz oceana. Dovoljenje za ribolov v vodah Zahodne Sahare je Evropski uniji prodal Maroko, ki zaseda Zahodno Saharo od odhoda Špancev leta 1975. Čeprav so Združeni narodi leta 1991 obljubili referendume o prihodnosti Zahodne Sahare, jih je Maroko preprečil. Ni jasno, ali so prebivalci Zahodne Sahare prejeli kaj od 36,1 milijonov evrov, ki jih je Evropska unija plačala Maroku za obdobje štirih let za ribolovne pravice, podeljene leta 1992.
Prvi ribiški sporazum, ki sta ga podpisali EGS/EU in Maroko – trajal naj bi predvidoma od 1. maja 1992 do 30. aprila 1996 – je Maroko enostransko preklical leta 1995. Razlog je bil preprost: Maroku je v domačih vodah preprosto zmanjkalo rib. Ta odpoved je za EU pomenila velike izdatke, ki jih je za sabo potegnil nakup ribolovnih pravic za mavretanske vode in subvencioniranje brezposelnih španskih ribičev.
Spomladi leta 2006 so se začele priprave na nov ribiški sporazum, predviden za obdobje od 1. marca 2006 do 28. februarja 2010. Posebni interes Španije je bil močno v korist sporazuma, medtem ko je Švedska glasovala proti, češ da Maroko ni mogel prodati ribolovnih pravic za obalo Zahodne Sahare. Finska, Irska in Nizozemska so bile ravno tako skeptične.
Pred enim letom je Evropska komisija dobila nalogo, da razišče vplive ribiškega sporazuma na prebivalce Zahodne Sahare. Komisija je pozvala Maroko, da dokaže, da ima tudi Zahodna Sahara koristi od tega sporazuma. Maroko je poročilo poslal komisiji, a ga komisija ni poslala ministrom za ribištvo držav članic do dne, ko se je Svet sestal, da sprejme odločitev, ali naj nadaljuje pogajanja z Marokom.
Osemdeset odstotkov španskih ribiških plovil dela v obalnih vodah Zahodne Sahare. Zaradi tega je Španija zavrnila vse zamisli, da bi to področje izvzela iz novega ribiškega sporazuma. Zgodovinsko gledano je Španija vedno obvladovala Generalni direktorat za ribištvo, v katerem je večino časa imela tudi svojega generalnega direktorja. Povsem mogoče je, da je Španija naredila konec vprašanju Zahodne Sahare zaradi zaščite svojih nacionalnih interesov. Zdi se, da so Španci izjemno spretni pri urejanju tega področja v imenu celotne EU.
Ribiški ministri so 21. februarja letos dali soglasje za nadaljevanje pogajanj komisije z Marokom. Švedska, Velika Britanija in Danska so glasovale proti, medtem ko sta se Finska in Nemčija vzdržali. Vsaj tretjina držav članic bi morala glasovati proti, da bi izglasovali veto na pogajanja. Ribolov s plovili Evropske unije bo trajal še ves čas procesa pogajanj.
Evropska unija bo težko ustavila te kršitve pravic prebivalcev Zahodne Sahare. Španija bo še naprej varovala svoje posebne interese, vse dokler v vodah Zahodne Sahare ne zmanjka rib.
Jan A Johansson