Vest

Leto 2011 bi zaenkrat težko opisali drugače kot leto jeze in sprememb. In ne zdi se, da bi bila Irska pri tem izjema. Tisto, kar je bil včasih Keltski tiger, je postala polomija z dolgovi. Gospodarski zlom, potrojena brezposelnost, zajeten javni dolg in predvsem slabo obvladovanje krize s strani vlade so bile usodne za odhajajočo vlado. Jeza sicer ni spravila Ircev na ulice, jih je pa pripravila do tega, da so oddali svoje glasove. Rezultat, ki ga je bila deležna stranka Fianna Fail, ki je bila na Irskem vladajoča stranka neverjetnih 61 od zadnjih 79 let, je popolnoma spremenil irsko politično pokrajino. Nezadovoljni Irci so obrnili hrbet stranki Fianna Fail in dali zmagoviti glas stranki Fine Gael. Bilo je tudi nekaj jeznih glasov za Laburistično stranko in levo stranko Sinn Fein, bolj poznano po nekdanjih povezavah s paravojaško organizacijo IRA. Poleg tega pa je bilo izvoljenih tudi rekordno število neodvisnih kandidatov. Nasprotno pa je zelena Green Party, članica nepriljubljene vlade, izgubila vseh svojih šest sedežev. Kampanja je bila vplivom gospodarskega zloma, v predvolilnih razpravah pa so prevladovale težave v zvezi z brezposelnostjo, delovnimi mesti, finančno pomočjo in vrnitvijo emigrantov.

Prihodnost Irske je sedaj v rokah Ende Kennyja, vodje stranke Fine Gael in podpredsednika Evropske ljudske stranke (EPP). Marec se je ravno začel, le nekaj dni je minilo od volitev, Kennyjev koledar za ta mesec pa je že zaseden: srečanje voditeljev EPP v Helsinkih 4. marca, prva seja novega irskega parlamenta 9. marca, srečanje na vrhu voditeljev evroobmočja 11. marca, sprejem v Beli hiši pri ameriškem predsedniku Baracku Obami 17. marca in srečanje na vrhu voditeljev Evropske unije 24. marca.
Vendar pa mora najprej oblikovati vlado. Ima dve možnosti: ali se poveže s podobno mislečimi neodvisnimi poslanci ali z laburistično stranko. Slednje je veliko bolj verjetno. Koalicija z Laburistično stranko, čeprav bolj barvita možnost od teh dveh, bi ščitila udobno večino in s tem večjo stabilnost. To je še zlasti pomembno, saj Irska potrebuje močno in stabilno vlado za reševanje bančnega sektorja, ki ga je prizadela kriza. Po drugi strani pa utegne ta možnost terjati več kompromisov. Ti stranki se nahajata na različnih straneh političnega spektra, na volitve sta šli z ločenima manifestoma in si obe želita dobiti ključne položaje v vladi, vključno z mestom finančnega ministra. Ne druži pa ju skupen pogled na stabilizacijo javnih financ in povrnitev verodostojnosti na dolžniških trgih. Fine Gael vidi rešitev v zmanjševanju stroškov, medtem ko Laburistična stranka, ki jo vodijo in v njej prevladujejo sindikati, podpira zvišanje davkov. Nobenemu od teh dveh pa se ne bo moč izogniti. Finančna pomoč Evropske unije oz. Mednarodnega denarnega sklada v višini 85.000.000 evrov je terjala boleč varčevalni paket z močnim zmanjšanjem javne porabe in zvišanjem davkov v naslednjih treh letih. V tem obdobju bi morala Irska znižati javni primanjkljaj na 3%. Za razliko od Fine Gael, ki se strinja s tako časovnico, jo želi laburistična stranka podaljšati za eno do dve leti.

Je pa nekaj, kar imata obe stranki skupnega. Obe se želita ponovno pogajati o pogojih finančne pomoči Evropske unije oz. Mednarodnega denarnega sklada, zlasti pa želita znižati dogovorjeno obrestno mero finančne pomoči, ki je 5,8%. Kenny, ki je svojo kampanjo gradil na obljubi, da se bo spogajal za ugodnejše pogoje finančne pomoči, pa si bo prizadeval, da ne bi razočaral tistih, ki so mu zaupali svoj glas. Ena stvar je jasna; konzervativni in pragmatični Irci bodo podpirali svojo vlado, vse dokler bo zmožna uresničevati pričakovanja. V tem je stranki Fianna Fail spodletelo. Držimo pesti, da bo timsko naravnani in garaški Kenny še en uspešen desnosredinski vodja vlade, ki bo izpolnil pričakovanja, ne le svojih volivcev, ampak celotne Evropske unije.

Center za evropske študije