2. april, 2011 | Rok Kralj

Kdor nadzoruje dolgove, nadzoruje vse

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Da bi razumeli današnji finančni sistem, ki je podlaga celotnemu ekonomskemu sistemu in preko njega vsem področjem družbenega življenja v praktično sleherni skupnosti na planetu, si moramo ogledati najmanj film The International (Mednarodna prevara, 2009) in prebrati knjigo The Web of Debt (Pajčevina dolgov, 2007 – 2010).

Ko agent Interpola Louis Salinger (Clive Owen) in pomočnica tožilca iz New Yorka Eleanor Whitman (Naomi Wats) v filmu The International raziskujeta sumljive posle banke IBBC, je ključen trenutek filma stavek, ki ga izreče italijanski proizvajalec orožja Umberto Calvini (Luca Barbaresci): »Kdor nadzoruje dolgove, nadzoruje vse«. Čeprav ga sprašujeta o delovanju konkretne banke, jima mimogrede razkrije logiko delovanja celotnega finančnega sistema, ki obvladuje vse niti ekonomskega, političnega in družbenega življenja skoraj sleherne skupnosti na planetu.

Kdor hoče razumeti pravo ozadje tega stavka, mora definitivno prebrati izjemno knjigo The Web Of Debt, avtorice Ellen Brown, ki do obisti razgali današnji finančni sistem, ki je urejen tako, da legalno izkorišča vse – državljane, podjetja in države. Kdor misli, da so krizo zakuhale države, ki preveč trošijo za plače javnim uslužbencem, za pokojnine in druge javne izdatke ali, da so jo zakuhali podjetniki, ki jih zanima zgolj dobiček ali državljani, ker preveč zapravljajo za potrošne dobrine, so bodisi nevedni bodisi naivni.

Denar kot dolg

Za delovanje ekonomije nujno potrebujemo denar, ki je v osnovi zgolj pripomoček za menjavo dobrin, dela, delovnih sredstev itd. Denar je »kri ekonomskega življenja družbe« in omogoča tekoče delovanje vseh področij (industrije, kmetijstva, storitev itd.) in delov ekonomije – podjetij, države, državljanov.

A kdo danes nadzoruje denar? Večina si predstavlja, da države, ki naj bi tiskale denar in to vlogo naj bi pogosto izkoriščale. A ta funkcija države je že davno mimo, že približno štiri stoletja – ponekod sicer manj, a vseeno že lep čas – denar »delajo« banke. Res je, dobesedno delajo ga – večino iz nič, danes je namreč le še približno 3 % vsega denarja v obtoku v fizični obliki; kot kovanci in bankovci. Kako denar torej nastaja?

Vzemimo za primer državljana, na primer Janeza. Recimo, da pri banki vzame kredit v višini 100.000 € za gradnjo hiše. Banka v svojih knjigah ustvari 100.000 €. Puf! Čarovnija! Prej te vsote ni bilo, v naslednjem trenutku se pojavi – samo s pritiskom na gumb tipkovnice. Vsota se Janezu vpiše na tekoči račun in hkrati se bančni kapital poveča za 100.000 €. Več ko banka izda kreditov, več premoženja ima in večje, ko ima premoženje, več kreditov lahko izda, saj izkazuje veliko kapitalsko moč. Banke dejansko želijo, da jemljete čim več kreditov, s tem se njihova moč samo krepi.

A banka želi, da ji vrnete več kot vam je »posodila«, zahteva še obresti; Janez mora banki vrniti še recimo da 20.000 € v 20 letih. A glej ga zlomka, banka tega denarja nikoli ni ustvarila; zahteva pa ga. Teh 20.000 € predstavlja izhodiščni primanjkljaj v celotnem ekonomskem sistemu družbe. Povedano preprosteje: banka je preko Janeza lansirala v ekonomski sistem družbe 100.000 €, nazaj pa pričakuje 120.000 €. 20.000 € je banka dejansko potegnila iz ekonomskega sistema. [Zdaj pa pomnožite vse kredite državljanov, držav in podjetij.]

Da bi banki povrnil teh dodatnih 20.000 €, mora Janez krepko zavihati rokave, a nekdo – ne glede na to ali on ali kdo drug – v dolgi verigi ekonomske družbenega sistema mora zato najeti nov kredit, da bi teh 20.000 € »vrnil« banki. To je tudi odgovor, zakaj mora gospodarstvo nujno in neprestano rasti, najbolje da po vsaj malo višji stopnji, kot znaša povprečna obrestna mera bank – kajti v tem primeru se količina denarja v sistemu vsaj ohranja oziroma se minimalno povečuje.

Ko pa stopnja gospodarske rasti upočasni ali upade (ker se pač neprestano ne more večati), se začne peklenski krog – denar iz ekonomskega sistema odteka v banke hitreje, kot iz njih priteka. Podjetja se začnejo sesedati, znižujejo stroške in začnejo odpuščati; prebivalci nimajo dovolj dohodkov in tudi sami ne morejo več odplačevati dolgov. S tem pa se hitro sesuvajo tudi banke, saj se krediti ne odplačujejo več v normalnem obsegu, hkrati pa se ne jemljejo novi. [Kapital postane negativen, kajti dejansko obstaja zgolj kot zapis v knjigah in »oživlja« ga samo neprestano »vračanje« kreditov.]

Takrat priskoči na pomoč država in dokapitalizira banke, to pa stori tako, da se zadolži pri – bankah. Banke preživijo, države pa doživijo ali doživljajo »grški scenarij«. V tej fazi smo zdaj in jezimo se na države. Te sicer neposredno niso krive za krizo, so pa krive v toliko, kolikor so dopuščale oziroma dopuščajo, da je sistem takšen, kot je.
Brez temeljite reforme finančnega sistema in demokratičnega nadzora držav nad »kreacijo« denarja se bomo le še bolj zapletli v mreže mednarodnih bank, ki so v lasti vsega nekaj mogočnih bančnih »pajkov«, ki pijejo kri (denar) državljanom, podjetjem in državam. Ti so edini pravi dobitniki v tem finančnem sistemu »dolžniškega denarja«.

Rok Kralj

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
8 x komentirano
  • Leiito je rekel/-la:

    “Brez temeljite reforme finančnega sistema in demokratičnega nadzora držav nad »kreacijo« denarja se bomo le še bolj zapletli v mreže mednarodnih bank.”

    To vemo tam nekje od leta 1913 toda alternative še vedno nismo uspeli razviti. Vsaj mi ne, v islamskem svetu delno. Tam so obresti haram, banke denar posojajo v zameno za udeležbo na dobičku.

    V poneostavljenem prikazu zgoraj sicer manjka centralna banka. Če ne bi stalno prihajalo do ustvarjanja novega denarja (realnega ali fiat), bi vsa gotovina v obtoku sčasoma res končala pri bankah, vendar do tega ne prihaja.

    Poleg tega so kovači/zlatarji = prvi bankirji, od nekdaj izdajali več potrdil o zlatu (= papirnatega denarja) kot so imeli dejanskega zlata, pa se “sistem” ni sesuval oz. če in ko se je, se je vedno zaradi pretiranega zadolževanja države..

    “Kdor misli, da so krizo zakuhale države, ki preveč trošijo za plače javnim uslužbencem, za pokojnine in druge javne izdatke ali, da so jo zakuhali podjetniki, ki jih zanima zgolj dobiček ali državljani, ker preveč zapravljajo za potrošne dobrine, so bodisi nevedni bodisi naivni.”

    Sam sem potem že eden teh naivnežev in nevednežev. Če država, kot je to primer v Sloveniji, do te mere obremeni ustvarjalce realne vrednosti, da so ti prisiljeni bežati v davčno bolj ugodna okolja ali vsaj utajevati davke, ob tem pa se taista država enormno zadolžuje in vsakih nekaj let bail.outa zgrešena posojila NLBja in ob tem že itak troši prek vsake mere, se težko izognem občutku, da država, nesposobna, koruptivna in potratna kot je, nosi del krivde za gospodarssko nerazvitost.

    Sporne politike IMFa in Svetovne Banke gotovo ni mogoče spregledati, da pa so problem banke kot take oz. sistem posojanja na obresti, se 99% šolanih ekonomistov ne bo strinjalo. Problem je prej dereguliran trg izvedenih inštrumentov in ustvarjanje fiat denarja s strani držav, ne bank, kot banke same po sebi. Stvari, ki jih o vlogi in delu centralnih bank v svoji risankah razlaga Zeitgeist, ne držijo.

    V končni fazi sistem deluje, to ni ne prva ne zadnja recesija ali pok borznega/nepremičninskega balona, obdobja recesija in booma se ciklično izmenjujejo, samo naš spomin je selektiven in zgodovinsko prekratek, da bi to opazili.

    Praktično identično situacijo kot zdaj, smo imeli že pred vojno 2 in tudi takrat so bili grešni kozli bankirji, pretežno judovski, zgrešena fiskalna in monetarna politika vlad pa samo nesrečna koincidenca.

  • Forestina je rekel/-la:

    Kaj je značilno za ta sistem? Značilno je najprej, da sta politična in poslovna moč tesno povezani. Njun skupni jezik je denar. Politična moč prinaša poslovne koristi, poslovna moč odpira vrata v politiko. Vrata med politiko in biznisom niso nikdar zaprta. Strankarski funkcionar Ez si je zgradil gradbeniški imperij. Mansurju so politične zveze omogočale pobiranje smetane z velikih zunanjetrgovinskih poslov. Minister za kmetijstvo je trgoval z zemljišči. Kompanjon Hosnija Mubaraka Salem je imel monopol nad prodajo egipčanskega zemeljskega plina Izraelu. Turistične rente so pobirali politično povezani. In tako naprej.

    Za ta sistem je nadalje značilno, da poslovno-politične naveze služijo za dostop do javne lastnine, javnih dobrin in nacionalnega bogastva ter za prisvajanje tega bogastva in dobrin. Program je privatizacija. Privatizacija je gonilni motor tega sistema. Veliko omenjenih uglednih gospodov je prodajalo ali kupovalo javna zemljišča. Minister za kmetijstvo je, denimo, Abul-Eneinu za 5 milijonov in pol prodal zemljo, vredno 11 milijard. Isti minister je tajkunu Amru Mansiju ne le poceni prodal zemljišča na Sinaju, marveč mu je tudi dovolil to zemljo drago prodajati tujcem, čeprav zakon to prepoveduje. Zakon je prav tako javna dobrina, kot javno zemljišče. Tu sta bila privatizirana oba. Podobno so bili privatizirani deli javnega šolstva in zdravstva, kar je ostalo, pa je bilo prepuščeno propadanju. Za popravilo vdrte strehe nad avlo kairske univerze leta in leta ni bilo sredstev. Privatni razvojni projekti so imeli na voljo javno infrastrukturo - ceste, vodovod, električne napeljave, kanalizacijo -, medtem ko je bila ta infrastruktura tam, kjer je bila nezanimiva za privatno okoriščanje, zanemarjana. Z vsako tako privatizacijo so bili družba, javnost, ljudstvo razlaščeni in revnejši. Privatizacija se ni ustavila pri tem. S pomočjo mednarodnih institucij in programov - denimo tistih za razvijanje majhnih podjetij s pomočjo mikrokreditov - je posegla tudi po kulturnem in socialnem kapitalu egipčanskega ljudstva. Pod diktaturo ene stranke in gigantskega represivnega aparata se je vzpostavljal totalitarizem svobodnega trga.

    Ta sistem po navadi imenujemo neoliberalizem. Pri nas ga zagovarjajo in uveljavljajo vse etablirane politične sile.

  • Forestina je rekel/-la:

    http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042435266

    Ta sistem po navadi imenujemo neoliberalizem. Pri nas ga zagovarjajo in uveljavljajo vse etablirane politične sile.

  • Slav je rekel/-la:

    Misterij denarja: http://staroverci.si/misterij.html

  • Larry je rekel/-la:

    Identicen clanek smo ze brali pred slabe pol leta…
    http://www.vest.si/2010/10/13/kdor-nadzoruje-dolgove-nadzoruje-vse/