EXODOS!!!! Dnevi, ko dihamo umetnosti
30 odmevnih predstav, 10 in še nekaj ob festivalskih dogodkov, več kot 250 gostujočih umetnikov predvsem iz Evrope in Balkana, samo Balkanska plesna platforme gosti 18 izbranih plesnih predstav iz Romunije, Grčije, Turčije, Srbije, Hrvaške, Bolgarije in seveda Slovenije. Vse to v 10ih najbolj obiskanih ljubljanskih prostorih kulture: Mestna galerija, galerija Vžigalica, galerija 001 v Tobačni (vse sodijo pod Muzej in galerije mesta Ljubljane), Cankarjev dom, Slovensko mladinsko gledališče, Center urbane kulture Kino Šiška, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Center kulture Španski borci, Slovenska kinoteka, Plesni teater Ljubljana, Gledališče Glej, Mini teater, Ljubljanski grad, Metelkova….Vse ljubljanski festival. Končno. Ljubljana ima velik festival.
Program mednarodnega festivala sodobnih scenskih umetnosti Exodos 2011 se bere kot najbolj naravna zgodba o uspehu. Bere se kot zgodba o uspehu neke druge dežele. Če bi se dogajalo kje drugje bi kazali s prstom občudovanja in metali domačim artistom in kreatorjem kulturne politike pod noge, češ, pri nas imamo toliko problemov, ampak poglejte to, drugo državo kaj se gre. Tako se dela. Jan Fabre, svetovno prinan umetnik renesančnih razsežnosti je lani poleti na Visu rekel JA Nataši Zavolovšek, direktorici festivala. Pristal je na to, da izbere program festivala, da je so selektro Balkanske plesne platforme, zaželel si je nočne pogovore s športniki, filozofi…o telesu: fizičnem, spiritualnem in erotičnem. Mala nočna srečanja. Poleg delavnice bo imel v Ljubljani tudi avdicijo. Vse tri njegove razstave so na ogled do konca festivala. Prvič pa ga bomo spoznali kot filmarja. Začne se 15.4. v Slovenski kinoteki.
Exodos je v 17 letih preigral veliko modelov festivala. Bil je prvi med festival in si zadal, da bo poleg uvleljavljenih imen gostil tiste, ki so na dobri poti, da to postanejo. Miran Šušteršič, idejni oče festivala in prvi direktor, je našel umetnike in skupine preden so jih odkrili veliki kreatorji velikih festivalov in produkcijskih hiš. Ob preletu zgodovine kdo je bil kdaj na festivalu vidimo, da gre danes za umetnike in skupine, ki so redni gostje na velikopoteznih in predvsem oblino finančnih podprtih festivalih. Exodos se gre vse to za 160.000,00 eur. Beograjski fetival Bitef, referenčni festival obeh stoletji, ima letni proračun 400.000,00 eur. Sanje?
No, preden so se uresničile sanje so bili vzponi in padci. Kot feniks se, ne prvič, oživlja in poganja proti nebu. Ne gre za promocijsko potezo, gre za relano stanje. Za zgodovino festivala. Morda je od samega začetka hotel preveč za podalpsko mentaliteto. Vseskozi nas preveva hrepenenje po velikih imenih, velikih festivalih, ko pa se feniks Exodos požene…mu krila spodnesejo, povežejo, prerežejo. Feniks je v egipčanski mitologiji mistična ptica, ki je posvečena bogu Ozirisu. Feniks je tudi ptič okrevanja. Je ptica, ki je utelešenje Raaja in se vsakih 500 let zgradi gnezdo in sežge; iz njegovega pepela pa vzleti nov, pomlajen feniks. Po nekaterih virih naj bi imel zdravilne solze in sposobnost zdraviti poškodbe in rane, ki so mu jih zadali sovražniki. Tako ima Exodos dve pomenljivi imeni. A se ne da. Za vso sceno, za vse nas bi bilo dobro in prav, da se festival zasidra v zavesti umetnikov, domačih in mednarodnih , kulturne politike. Pustite za sabo zgodovino, preusmerite let fekinsa na večno ciklični poti vzleta, zaleta in padca….pridite na Exodos!
Jedrt Jež Furlan
Bi šlo vsaj kak dan brez Balkana?
Bi šlo vsaj kak dan brez tvojin nestrpnih izjav?