15. april, 2011 | Rok Kralj

Pravice korporacij ali pravice človeštva in Zemlje

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Vprašanje je več kot pomembno: “Kdo ima danes največ pravic?” Ljudje, druga živa bitja na planetu, okolje kot celota (ki živim bitjem omogoča preživetje oziroma blaginjo) ali na primer korporacije (ki zastopajo zgolj interese izjemno majhnega dela človeštva)? Odgovor je očiten: korporacije! Lahko naredijo karkoli – zasvinjajo lep “kos” oceanov (z nafto, radiacijo, odplakami itd.), gozdov, zemlje; uničijo zmožnost preživetja celotnim regijam; sesujejo finančni sistem in povzročijo krizo kolosalnih razsežnosti itd. – pa jo kljub temu odnesejo z relativno nizkimi kaznimi (glede na njihovo ogromno bogastvo), če sploh ali celo dobijo izdatno pomoč tistih, ki najbolj trpijo zaradi njihovih ravnanj (kar se je zgodilo v primeru finančne krize). In potem delajo naprej po starem. Od kod korporacijam takšne pravice, ki presegajo celo pravice ljudi?

ZDA in 14. amandma

Po boleči državljanski vojni v ZDA (1861 – 1865) so leta 1868 Američani sprejeli 14. amandma k svoji ustavi, s katerim se je vsaj uradno končalo suženjstvo. Po tem znamenitem amandmaju nobenemu državljanu ZDA ne sme biti kratena pravica do življenja, svobode, lastnine brez sodnega procesa; vsaka oseba pa je pred zakonom enaka. (“…nor shall any State deprive any person of life, liberty, or property, without due process of law; nor deny to any person within its jurisdiction the equal protection of the laws.”). Do tu vse lepo in prav. A na ta amandma so se “prilepile” takrat vse mogočnejše korporacije.

V primeru Santa Clara County v. Southern Pacific Railroad je leta 1886 višje sodišče (Supreme Court) presodilo, da se korporacije prepoznajo kot “osebe”, o katerih govori 14. amandma. V sodbi, ki se je nanašala na poplačilo dolgov korporacije Southern Pacific Railroad, so zapisali, da ima korporacija “pravice, ki so bile dodeljene posameznikom” (”a right which was given to individuals”).

A ta sodba bi se izgubila med tisočimi podobnimi, če ne bi poročevalec s sodišča, bivši predsednik korporacije Newburgh and New York Railway Company J.C. Bancroft Davis, zapisal, da “sodišče ni želelo upoštevati argumenta o vprašanju, ali se določba 14. amandmaja ameriške ustave, ki zveznim državam prepoveduje kršenje pravice katerekoli osebe pod njeno sodno zakonodajo enakosti pred zakonom, uporabi tudi za korporacije. Vsi smo mnenja, da se lahko.” (”The court does not wish to hear argument on the question whether the provision in the Fourteenth Amendment to the Constitution, which forbids a State to deny to any person within its jurisdiction the equal protection of the laws, applies to these corporations. We are all of the opinion that it does.”)

Z drugimi besedami: korporacije so v nadaljnjih pravnih obravnavah dobile status oseb, ki imajo vse pravice državljanov ZDA do življenja, lastnine, svobode, enakosti pred zakonom itd. Boj za človekove pravice (odpravo suženjstva) so korporacije izkoristile in postale “osebe” z vsemi pripadajočimi pravicami. Tako se je odgovornost posameznika (predsednikov korporacij in drugih odgovornih oseb) “skrila” za vsemogočno “Osebo” – korporacijo. In te Osebe imajo danes za sabo armado najboljših pravnikov, ki na sodiščih uveljavljajo njihovo moč oziroma premoč. Zato so danes “pravne osebe”, kakor rečemo različnim institucijam, med njimi tudi podjetjem, bankam, trgovinam, dejansko večje pravice kot pa posamezniki.

Bolivija in pravice ‘Matere Zemlje’

Nasprotno od korporacij imajo posamezniki (v globalnem smislu) dejansko malo pravic oziroma so te izdatno kršene, razen če živijo v kateri od “srečnejših” držav ali imajo dovolj “pod palcem”. Druga živa bitja in okolje pa praktično nimajo nobenih pravic in so zgolj sredstvo izkoriščanja ter vir dobičkov korporacij. Zdaj naj bi, po dolgotrajnih prizadevanjih Bolivijcev, v Združenih narodih sprejeli sporazum, ki bi podelil ‘Materi Zemlji’ pravice, kakršne imamo ljudje. Čeprav smo že ugotovili, da so človeške pravice pogosto kršene, pa je to izjemen korak naprej v miselnosti človeštva. (Vir: UN Document Would Give ‘Mother Earth’ Same Rights as Humans)

Dokument, ki ga predlagajo Bolivijci, o naravnih virih govori kot o “blagoslovu” in “jamči Zemlji vrsto posebnih pravic, ki vključujejo pravico do življenja, vode in čistega zraka, pravico do obnove okolij, ki so jih prizadele človeške aktivnosti in pravico, da ni onesnažena. ‘Mati Zemlja’ ima pravico do obstoja, vzdrževanja in nadaljevanja življenjskih ciklov, struktur, funkcij in procesov, ki podpirajo vsa živa bitja.”

Hitro bo sicer kdo rekel, da gre zgolj za še en neuporaben papir. A vendarle moramo razmisliti, kaj želimo: planet, kjer bodo najbolj “svete” pravice “pravice” korporacij do izkoriščanja naravnega okolja in ljudi ali pa želimo pravice za človeštvo in planet kot celoto. Korporacije so zaenkrat resda uspešnejše, saj imajo izjemno moč (denar), s katero uveljavljajo svoje “osebne” pravice, a njihova moč je velika samo toliko, kolikor smo mi pasivni in dopuščamo, da se množično kršijo naše pravice – in pravice planeta Zemlje.

Rok Kralj

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
4 x komentirano