Evropa dela na izrazitem zmanjšanju emisij do leta 2050
Zdaj je že uradno: glede na 1990 želi EU zmanjšati emisije onesnaževanja za 80% do leta 2050. Lahko bi rekli, da gre za zelo ambiciozen program, sodeč tudi po tem kar je bilo doseženo doslej. Vendar moramo upoštevati nekaj pomembnih dejstev, vključno z nespornim: ozračje, ki ga dihamo, je vse bolj onesnaženo in predstavlja neizčrpen vir problemov za zdravje, to pa posledično pomeni dodate stroške, za vse večje število Evropejcev.
Če razni etični argumenti, vključno s tistimi, neposredno povezanimi z našim zdravjem in našim planetom, v zadnjih letih niso bili dovolj, da bi pretresli vest politikov, a tudi večjega dela volivcev ne, gre vsaj upati, da bodo bolj močni ekonomski razlogi, saj stroški zdravstvenega varstva vplivajo na žepe vsakogar. Apeliramo prav na slednje razloge, da se trend vprašanj o onesnaženosti v Evropi čim prej obrne, v upanju, da bo to kažipot tudi za druge kontinente, brez izjeme.
Da bi dosegli cilj, ki si ga je postavila Evropska unija, se je oblikoval načrt v katerem so opisani vsi potrebni koraki v zeleno spremembo našega kontinenta. Moramo imeti v mislih, da je lahko velik del ciljev (npr. zmanjšanje CO2) najlažje doseči z razvijanjem in dopolnitvijo obstoječih tehnologij. Za to je seveda potrebno sodelovanje vseh sektorjev, vključno s kmetijstvom, gradbeništvom in prometom, kot je poudaril evropski komisar za podnebje, Connie Hedegaard.
Evropska unija se je pravilno določena za mejnike, po katerih se spremlja napredek pri velikih projektih: -40% -60% v letu 2030 in leta 2040, čeprav je nekaj negotovosti glede na leto 2020. To je zato, ker uradna strategija vključuje znižanje za 20% v primerjavi z letom 1990, vendar Bruselj lahko poveča odstotek do 30%, če bo mogoče doseči mednarodni sporazum, s povečanjem obveznosti tudi drugih držav.
Da bi obdržali sprejeto smer našega kontinenta (in torej za vse države, ki jim pripadamo), kar pa bo mogoče v kolikor bomo spoštovali sprejete cilje za energetsko učinkovitost (+20 % V 10 letih), prav na tistem področju, kjer imamo največ težav. Po mnenju Evropske komisije, bo to mogoče v kolikor bomo za ta namen lahko namenili 270.000.000.000 EUR na leto in torej nameniti približno 1,5% evropskega BDP do leta 2050 ter na ta način sprejeli novo vizijo industrijskih dejavnosti.
Drug zelo pomemben vidik bo zmanjševanje uvoza in torej uporabe plina in nafte, ki (po predvidevanjih iz Bruslja) bi nam prihranili med 175 in 320 milijard EUR na leto. Izboljšana kakovost zraka bi nam prinesla gospodarske koristi do 88 milijard EUR na leto do leta 2050. To je zelo pomemben vidik in nam da misliti.
Da bi vse to zaživelo v praksi so potrebne različne tehnologije. Med najpomembnejšimi različni obnovljivi viri, poleg infrastrukture, javnega prometa, trajnostne gradnje in povečanja energetske učinkovitosti v industriji. Če se bodo uresničile napovedi Evropske komisije se bo evropska proizvodnja energije iz premoga do leta 2050 ukinila, zahvaljujoč alternativnim virom in napravam za lovljenje CO2. Proizvodnja električne energije iz jedrskih elektrarn se bo najverjetneje še zmanjševala zaradi težav povezanih s to vrsto proizvodnje kot se je nedavno potrdilo z dogodki na Japonskem.
Ključni sektor za zmanjševanje CO2 v ozračju je še vedno področje prometa, zlasti cestni in letalski promet. To področje bo moralo zmanjšati svojo emisijo za odstotek, v razponu med 54 in 67% z uporabo biogoriv in distribucijo električnih in hibridnih vozil. Zavedati se moramo, da ta vrsta vozil in njihove pogonske potrebe tako imenovane Rare Earth Elements in tehnike, ki so jim ti elementi podvrženi za ločitev od drugih mineralov v naravi, prav tako močno onesnaževalni za okolico in ljudi, ki se poslužujejo teh tehnik. V tem primeru lahko rečemo, da se onesnaževanje iz naših cest preselil na področja našega planeta kjer ti procesi potekajo, kar pa ne pomeni, da je to omejeno, ampak zaradi vetra in dežja se nato raztresene na širša območja Zemlje. Dokler ne bomo sposobni izboljšati te separacijske tehnike, bo razvoj električnih vozil morda maj pomemben z vidika varstva okolja.
Drugo pomembno področje za zmanjševanje onesnaževanja so stanovanja in storitve, kjer pričakujemo, da bo zmanjšanje za okrog 90% emisij v primerjavi z letom 1990. To je predvsem posledica izboljšane energetske učinkovitosti, kar pomeni, da smo razumeli, kako je vsak izmed nas neosveščen v zvezi s tem vprašanjem.
Pravzaprav se zdi, da je zadnje čase glavna skrb komisarja za energetiko Guenther Oettinger: S sedanjo hitrostjo razvoja bomo lahko doseli le polovico zastavljenih ciljev za leto 2020 in za to je Oettinger predlagal akcijski načrt z različnimi ukrepi, vključno z obveznostjo javne uprave, da na novo razvije svoje stavbe z izboljšanjem energetske učinkovitosti za vsaj 3% na leto.
Ne moremo reči, da gre za odličen primer, a ga bomo vzeli kot znak v katero smer naj bi šli in tako pozvali tudi javno upravo, da sledi našemu zgledu ter stori kaj več. Nekakšen spreobrnitev vlog.
Flavio Gori
Bibliografia:
hppt://www.europarlamento24.eu
http://europa.eu/index_it.htm
http://www.europarl.europa.eu/activities/introduction/home.do;jsessionid=8C651B45F29EE5275E472285F6617458.node2?language=it