26. april, 2011 | Dr. Janez Kolenc

Etičnost politike

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

V prihodnosti bo potrebno še veliko dela s profesionalizacijo političnih igralcev, ki bodo morali svoje osebne interese podrediti interesom poklicnih vlog, ki jim jih bodo zaupali volivci. Menim celo, da bi za izvoljene predstavnike ljudstva morali pripraviti posebno politično izobraževanje, ki bi jih usposabljalo za učinkovito igranje vlog na odru političnega življenja. Prej ko slej lahko na osnovi rezultatov lastnih raziskovanj in opazovanja politične kulture na Slovenskem sklepam, da so egocentrične prvine v politični kulturi tiste, ki vodijo prebivalstvo v ohranjanje utilitaristične etike v odnosu do sebe. Najprej moja korist in korist moje družine, potem šele korist skupnosti in države, to je nekako prevladujoče zadržanje ljudi, ko gre za odnos do sebe. Tako deluje na Slovenskem še vedno infantilni sindrom v odnosu do politike in oblasti, kjer so fetalna, oralna, analna in genitalna faza psihičnega razvoja še vedno prevladujoče in negativno vplivajo na oblikovanje zrelega ideološkega sindroma, ki bi potem vodil v kritične diskurze med politiki in v oblikovanje racionalnega odnosa do politike in političnih objektov.

V prihodnosti bo zato treba razviti poleg utilitaristične etike tudi neutilitaristično, solidarnostno etiko, ki ne bo utemeljena na tabuju bratstva, ki je še začarano v Gemeinschaft, kot bi temu rekel Braco Rotar (Rotar, 2007). Takšna etika solidarnosti bi pomenila razvoj v smeri oblikovanja ideološkega sindroma, ki bi usposobil udeležence politike, da bi odnos do sebe uskladili z odnosom do drugih in drugačnih in na ta način skrbeli ne samo za svoje lastne koristi, pač pa tudi za koristi skupnosti, v kateri živijo. Zato bo morala prihodnja politična kultura Slovencev dozoreti v odnosu do sebe in sebe zagledati kot delček skupnosti. Sami moramo postati predmet raziskovanja in razmišljanja, da bodo v našem vsakdanjem življenju prisotne različne oblike transcendence, samo tako je mogoče poleg prevladujoče utilitarističneetike razviti tudi solidarnost med ljudmi.

Zato bo potrebno razviti necenzuriran odnos do sebe. Moderne družbe so, različno od imaginarnih skupnosti, razvile pojem individuuma, nedeljivega posameznika, ki je enkratno in neponovljivo človeško bitje. Tako se individuumi ne razvijajo samo v odvisnosti od drugih, pač pa morajo stopiti na samostojno pot razvoja, saj je njihova naloga, da s svojo lastno in posebno življenjsko izkušnjo pripomorejo tudi k razvoju družbenih odnosov. Individuacija je tako posebna razvojna stopnja posameznikov v zahodni civilizacijski izkušnji, ki pred posameznika postavlja zahtevo, da se razvija v skladu s svojimi potrebami, željami, cilji … Svobodnega individua tako zaznamuje necenzuriran odnos do sebe, kar pomeni, da mu je dano raziskati vse skrivnosti lastnega telesa in duševnosti. To raziskovanje ne more biti predmet nikakršne cenzure ali samocenzure, ki je široko na delu v modernih družbah kakor tudi v imaginarnih skupnostih. Moderne družbe vsaj od francoske revolucije naprej obravnavajo posameznika kot tistega, ki je svoboden in se njegova svoboda neha šele pri enaki pravici do svobode drugega posameznika. Tako je posameznik dolžan, da spozna samega sebe, kakor je temu rekel Sokrat. Samega sebe pa ne more spoznati, če ga pri tem ovira cenzuriran odnos do sebe, ki mu ga na Slovenskem v največji meri posreduje katoliška cerkvena ideologija, z vnaprejšnjo dogmo o tem, da je človek le oseba, podrejena božanskim zakonitostim. Cenzuriran  odnos do sebe pa nam skupaj z občutki krivde in psihičnimi obrambnimi mehanizmi ne posreduje samo cerkev, pač pa tudi patriarhalna družina in drugi tradicionalni agensi politične socializacije. Vsakršne prepovedi v družbenem življenju, ki ne izvirajo iz pozitivne zakonodaje, zato omejujejo svobodno izražanje posameznikov in iz njih delajo konformiste, ne pa ustvarjalce družbenih razmerij. Zavedati se je treba, da bo prihodnja politična kultura na Slovenskem izhajala iz svobodnih iniciativ posameznikov in bodo njihove individualne življenjske izkušnje in znanja postale podlaga za razvoj družbe. Svoboda družbe je prej ko slej pogojena s svobodo posameznika, kakor je temu rekel Karl Marx.  Torej moramo v nasprotju z uradniškim odnosom do sebe razvijati smiselno-spontan odnos do sebe kot svobodnega človeškega bitja, bitja, ki je po Immanuelu Kantu tako svobodno, da se podreja le zvezdnatemu nebu nad seboj in moralnemu zakonu v sebi. V tem smislu danes opažamo preveliko organiziranost družbenega življenja, ko organizacija povsem vsrka energije ljudi, ki ne najdejo več ne časa ne prostora za razvoj lastnih sposobnosti. Tu bi omenil  Petra Amaliettija, ki sam skrbi za svoje zdravje in dobro počutje na osnovi prebranih knjig in življenjskih izkušenj (Amalietti, 2007). Naše emocionalno življenje je odvisno od odnosa do samega sebe. Sebe je enostavno treba imeti rad. Šele potem, ko poskrbimo za lastno dobro počutje in ravnovesje, lahko spontano sklepamo odnose z drugimi in se udeležujemo organiziranih in neorganiziranih družbenih aktivnosti. Lahko pa svoje življenje posvetimo enemu samemu cilju, na primer lastnemu duhovnemu razvoju. Ta razvoj potem poskušamo, kolikor je le mogoče, uskladiti z univerzalnimi zakonitostmi vesolja. Le takšna univerzalnost je lahko odlika moderne politične kulture. Človek se je že zdavnaj lotil raziskovanja vesolja, zato da bi v njem odkril nova področja življenja. Brez te radovednosti in kreativnih sil, ki se v človeku skrivajo, je danes nemogoče razumeti dejavnosti, ki so povezane s prisotnostjo človeštva v univerzumu. Temu podobno v prihodnosti ne smemo zanemarjati svojih libidonoznih nagibov, skupaj s spolno ljubeznijo, ki je osnova družbene reprodukcije v smeri bolj harmonične in ustvarjalne družbe prihodnosti.

Tako bo na Slovenskem v prihodnosti potrebno v politični kulturi razviti tudi tiste dimenzije, ki so bile do zdaj zanemarjene. Zavzemam se za oblikovanje strateškega vesoljskega programa, ki bo tudi Slovenijo postavil na zemljevid držav, ki bodo usposabljale strokovnjake na področju astrofizike in vprašanj nastanka in razvoja vesolja. Na vesolje ne smemo več gledati peklensko mistično ali nebeško-naivno, ampak si moramo pridobiti čim več empiričnega znanja o njem. Hkrati pa bo nujno v vzgojnoizobraževalni sistem vgraditi vsebine spolne vzgoje, ki bo z modernimi metodami poučevanja med prebivalstvom razširjala ideje svobodne človeške ljubezni tako med hetero- kot tudi homoseksualnimi pari.

Fenomeni, povezani s stilom v umetnosti in estetiki, so pomembni tudi za politično kulturo prebivalstva. Enostavno gre za to, da se poskuša z estetiziranjem politike in prikazovanjem ljudem, da obstaja v državi takšen red, kot obstaja na primer v naravi, zamegliti realne družbene probleme. To počenjajo polintelektualci, ki vsevedno razlagajo naravne fenomene, pa čeprav niso naravoslovci, in družbene probleme, čeprav niso družboslovci. Zaradi tega so stili v politični kulturi odvisni tudi od estetskega znanja, ki ga premore prebivalstvo. V tem smislu smo še na popolnem začetku, saj sta politika in umetnost tudi v modernih družbah dejavnosti, ki vlečeta voz vsaka k sebi. Nekateri govorijo o tem, da je politika umetnost možnega, da je politika nekaj, kar ima tudi estetski učinek. S tem se je možno strinjati, in sicer tako, da bo v prihodnosti na Slovenskem del politične kulture postal tudi politični stil, ki ne bo lepotil političnega življenja, ampak reševal realne politične probleme skupnosti, hkrati pa odpiral nova vprašanja, vprašanja o tem, kakšna naj bo družba v prihodnosti, kakšno družbo hočemo in si jo želimo. Zato bo transcendenca v politični kulturi morala nadomestiti preveč pragmatistično imanenco, ki je prisotna v današnjem delovanju večine politikov na Slovenskem. Hkrati pa bo naloga politike, da bi ločila posamezne vrednotne sfere in omogočila, da bo umetnost avtonomna dejavnost, kateri ne bodo strigli peruti različni ideologi, da si bosta umetnost in estetika lahko postavljali lastne cilje.

dr. Janez Kolenc

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
17 x komentirano
  • Leiito je rekel/-la:

    Če se že mora plasirati tuje tekste kot svoje, sploh kadar vokabular in stil tako močno odstopa od lastnega, je smotrno paziti, da nas ne izda slovnični spol. Re: “Tu bi omenil Petra Amaliettija, ki sam skrbi za svoje zdravje in dobro počutje na osnovi prebranih knjig in življenjskih izkušenj”.

    Je tole del političnega programa stranke? “Zavzemam se za oblikovanje strateškega vesoljskega programa, ki bo tudi Slovenijo postavil na zemljevid držav, ki bodo usposabljale strokovnjake na področju astrofizike in vprašanj nastanka in razvoja vesolja.” Če da, odločno podpiram. Lasten vesoljski program in pospeševalnik delcev so atributi državnosti pa naj stane kar hoče, ker resnično “Na vesolje ne smemo več gledati peklensko mistično ali nebeško-naivno, ampak si moramo pridobiti čim več empiričnega znanja o njem.”

    • Leiito je rekel/-la:

      * pred spremembo avtorstva stolpca iz L1 na dr JK

    • nikki je rekel/-la:

      Spet je zaznati Bismarckov Kulturkampf:
      …ki mu ga na Slovenskem v največji meri posreduje katoliška cerkvena ideologija …
      Splošno je znano, da se z astrofiziko in posebej s kozmologijo Vatikan intezivno ukvarja že vrsto plodnih let glej:
      http://en.wikipedia.org/wiki/Vatican_Observatory
      http://en.wikipedia.org/wiki/Angelo_Secchi
      http://en.wikipedia.org/wiki/Georges_Lema%C3%AEtre
      A je avtor avtor v 21. stoletju? Ali še vedno sanja sanje s konca 19. in začetka 20. stoletja: …”“Na vesolje ne smemo več gledati peklensko mistično ali nebeško-naivno …”
      Na nadljevanje; …”ampak si moramo pridobiti čim več empiričnega znanja o njem.” … Moram odgovoriti s citatom Alberta Velikega gospodovega psa (dominikanca) iz 12.- 13. stoletja:
      “Do there exist many worlds, or is there but a single world? This is one of the most noble and exalted questions in the study of Nature.”
      In dodati, da nas je tu kar nekaj, ki zbiramo empirične podatke o tujih svetovih in vesolju kot celoti.
      Nedvomno pa bi nam kakšen mikro ali nano satelit, ki bi ga Slovenija poslala v vesolje, zelo pomagal! Meni bi zelo ustrezal kakšen fotometričen satelit za tranzite in faze eksotov in fotometrijo gravitaciskega mikrolečenja! Presenetljiva pa je cena takega projekta- cca 1 milijon EUR! Samo pri nas to ne gre. :(

  • Ivan je rekel/-la:

    Ali se nebi rajši ukvarjala s statusom invalidov? Vlada predlaga, da tisti za katere se ve, da nikdar ne bodo mogli skrbeti zase niso invalidi.

  • Drago je rekel/-la:

    SAMO ŠE 25 UR ALI EN DAN IN ENA URA
    DO USODNEGA DOGODKA, NAJ NIHČE NE MANJKA, KI DOBRO ŽELI VSEM DRŽAVLJANOM SLOVENIJE, KI SO POŠTENI DELOVNI IN ZNAJO CENITI IN UPORABLJATI MORALNE VREDNOTE.
    27.04.2011 VSI PRED PARLAMENT IN TAM SE BOMO ODLOČILI KAKO IN KAJ NAPREJ. SEM PRAV RADOVEDEN, KDO BO MANJKAL IN SE NAM NE BO PRIDRUŽIL.

    • Leiito je rekel/-la:

      “VSI PRED PARLAMENT IN TAM SE BOMO ODLOČILI KAKO IN KAJ NAPREJ”

      Saj točno vemo kako in kaj naprej. Najprej razglasimo izredno stanje, da lahko suspendiramo državljanske pravice. Potem takoj v pripor za nedoločen čas: cca. 200 tajkunov, mafijskih odvetnikov, skorumpiranih politikov in pisunov režimskih trobil (na levi in desni), seznam po potrebi širimo in dopolnjujemo na licu mesta. Nato začasna suspenzija ustave in takoj de-privatizacija. Vsak ki ima več kot milijon in ne more dokazati, da ga je zaslužil s poštenim in trdim, odvzeto, in še v pripor. Kdor pa ima denar na računih v tujini, zlasti v davčnih oazah, se smatra za izdajalca (in takim vemo kaj gre).

      Vlado in vse vladne urade razpustimo, oblast začasno prevzame t.i. Dream Team (npr. Putin, Chomsky in Bill Gates). Izvede se lustracija, vsi deleži države v podjetjih se prodajo, denar pa vloži v dejanski pokojninski sklad (upravlja ga jasno Warren Buffet ali kdorkoli že to dela za Quantumove fonde).

      Do preklica izstopimo iz Unije, razglasimo tax-free cono po zgledu Zuga, Singapurja in Dubaja, udinjamo se kot naj naj off-shore cona za korporacije in banke, minimalna obdavčitev dela, maksimalna obdavčitev dobička iz kapitala + davek na premoženje (0.5% na vse kar je nad 500.000 skupne vrednosti). Aja, samo potem nismo več tax-free, ampak to bomo že nekako.

      Tudi državno upravo privatiziramo, tisti ki ponuja najcenejše storitve dobi posel, vzamemo pa samo tisto kar res nujno rabimo. Za sodnike začasno prosimo eksperte iz tujine, dokler ne ugotovimo kaj točno je problem z našimi sodniki. Za policijo najamemo Blackwater, dokler ne pregledamo točno je narobe z našo policijo. Drugega pa od države ne rabimo, zdravstvo in šolstvo itak zastonj. Denar za to pride iz filantropije, dobrodelnost postavimo za največji statusni simbol, če ima kdo mercedesa ali BMWja se mu izreče ukrep obveznega zdravljenja od odvisnosti od materialnih dobrin.

    • Đin KiSS Cain je rekel/-la:

      Za krivosodne prasice bi bilo potrebno poskrbeti še kako drugače kot pa samo z zamenjavo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

  • Peter Klepec je rekel/-la:

    Ali naj prinesem s seboj tudi že uporabljeno brezo?? Ali bo v tej rudni bolj primeren meč, ki sem ga zaplenil Turkom??

  • Bakhunin je rekel/-la:

    Levosučne banane in Desnosučne banane - use glih !

  • erazem je rekel/-la:

    5+

  • Di je rekel/-la:

    ČESTITKE KOMENTATORJU/KOMENTATORKI S SKRIVNIM IMENOM LEIITO ZA GORNJI MANIFEST (Leiito, 26. april 2011 ob 12:11′)

  • Boris_j je rekel/-la:

    “Svobodnega individua tako zaznamuje necenzuriran odnos do sebe, kar pomeni, da mu je dano raziskati vse skrivnosti lastnega telesa in duševnosti. To raziskovanje ne more biti predmet nikakršne cenzure ali samocenzure, ki je široko na delu v modernih družbah kakor tudi v imaginarnih skupnostih”

    To kar je bilo najprej še mogoče del nekega razvetljenstva, raziskovanje sebe, se je spremenilo v gnusno zahtevo. Ni naključje, da je po 2. svetovni vojni, torej na začetku post-fordističnega kapitalizma, zacvetela ravno humanistična psihologija, ki tako poudarja človekovo enkratnost in ne-vem-kaj-še-vse. Poleg humanistične psihologije pa je rasla še kulturna industrija. Ljudje so tako postali vse bolj podobni in ne različni, vse bolj prazni in ne “notranje bogati”. To pa zato, ker je obveljala zahteva po “avtentičnosti”, ki so jo korporacije ustvarile, potrošniki/državljani pa pograbili z obema rokama. Sodoben človek se je torej že zdavnaj osvobodil preveč, ne pa premalo. Obdelani smo s “kulturo avtetičnosti” tako da res ni, a to zato, da bi si bili vse bolj podobni.

    Kar pa se tiče transcendence v politični kulturi, to ne pomeni nič več nič manj kot pa novo Utopijo, v zelo pozitivnem in nujnem smislu. Kaj takega pa s strani uradne politike ne bo nikoli prišlo, ta bo vedno ostala v “vulgarni” imanenci, saj je povsem podrejena kapitalu. Nove socialne sanje so še kako nevarne, zato naj ljudje nikar ne sanjajo in naj ne mislijo “preveč”, nasprotno, še naprej naprej naj trdno verjamejo v brezup in cinizem.

    • Leiito je rekel/-la:

      “Ni naključje, da je po 2. svetovni vojni, torej na začetku post-fordističnega kapitalizma, zacvetela ravno humanistična psihologija, ki tako poudarja človekovo enkratnost in ne-vem-kaj-še-vse.”

      Res je. Po vojni povpraševanje po potrošnih dobrinah ne bi niti približno dosegalo ameriških proizvodnih kapacitet, če Bernays & Co. ljudem ne bi prodali koncepta izražanja individualnosti prek izdelkov.

    • Janez je rekel/-la:

      Žal sem nepoboljšljiv pripadnik utopistov in etikov v politiki.

    • PorkaLoca je rekel/-la:

      Ne sprenevedaj se !… “naša” politika je že od zmeraj totalna kurba.