Poslanci Evropskega parlamenta sami ne bi varčevali
Na aprilskem zasedanju v Strasbourgu je večina v Evropskem parlamentu glasovala za povečanje proračuna za leto 2012 za 2,3 odstotka. Portugalski poročevalec, krščanski demokrat JM Fernandes, je povečanje zagovarjal z argumentom, da znaša sedanja stopnja inflacije v Evropski uniji 2,8 odstotka in da bo nadaljnje prihranke mogoče doseči med izvrševanjem proračuna.
Hkrati pa je Evropski svet objavil načrte za zmanjšanje lastnega proračuna za 4,4 odstotke.
Predloge amandmajev za zmanjšanje, ki so jih vložili člani Zelenih, levice in konservativci so zavrnile tri “vladajoče” skupine v Evropskem parlamentu: krščanski demokrati, socialisti in liberalci. Če bi bili ti amandmaji sprejeti, bi povzročili precejšnje krčenje sredstev. Med drugim je bilo predlagano, da bi poslanci Evropskega parlamenta (EP) in višji državni uradniki v EP pri poletih, krajših od štirih ur potovali v ekonomskem razredu. To bi prihranilo med 15 in 20 milijoni evrov letno. A tri največje skupine tega niso podprle. To so opravičile z argumentom, da bi bilo zaradi tega potrebno vnesti spremembe v statute članic, in ne v letni postopek določanja proračuna.
Spomnim se, ko se je delegacija Švedske stranke v EP odločila, da bi morali njeni člani presežek lastnih potnih stroškov nakazati nazaj v skupni sistem EU, namesto da bi ga obdržali. Potem so prenehali potovati v ekonomskem razredu in namesto njega začeli uporabljati poslovni razred. Praktično bi bilo torej izvedljivo, da bi poslanci potovali v ekonomskem razredu z “ljudstvom”, problem je le motivacija.
Krščanski demokrati, socialisti in liberalci so prav tako glasovali proti amandmaju, ki priporoča, da bi se varčevanje v EP začelo pri njegovih lastnih članih, in da ne bi smelo priti do nadaljnjega povišanja plač poslancev Evropskega parlamenta in različnih nadomestil. Prav tako je bil zavrnjen tudi tretji amandma, ki je zahteval, da poslanci ne bi smeli biti plačani za to, da sohkrati v EP in za pot v ali iz njega istega dne. Večkrat se je že zgodilo, da so poslanci prijavili prisotnost v Bruslju v petek zgodaj zjutraj, nato pa takoj leteli nazaj domov. Tako so potem dobili dnevnico za to, da so v Bruslju in pavšalno nadomestilo za kritje stroškov potovanja.
Medtem ko Evropski parlament ne želi zmanjševati lastnih stroškov, spodbuja nove projekte. Načrti za “Hišo evropske zgodovine”, ki bo predstavljala evropsko zgodovino od leta 1945 naprej, bodo stali okoli 60 milijonov evrov. Stroški naj bi se glede na proračun podvojili! Upravljanje muzeja bo stalo še približno 13,5 milijonov evrov letno. Predsednik proračunskega odbora EP, francoski krščanski demokrat Alain Lamassoure je tudi član sveta Hiše evropske zgodovine. Dejstvo je, da pri njem obstaja navzkrižje interesov, saj odloča o denarju, ki se namenja za ta projekt, in hkrati dela na tem istem projektu in njegovi izvedbi.
Zgoraj opisane dejavnosti so zelo dober primer, zakaj Evropska unija ne premore niti toliko dostojanstva, da bi uvedla lastne davčne prihodke, pa naj bo to “Tobinov davek”, CO2-davek ali karkoli drugega. Mi, davkoplačevalci, ne smemo biti prisiljeni plačevati davke neposredno v sistem EU, ki ne prevzema odgovornosti za gospodinjenje z lastnim proračunom.
Jan A Johansson