Odkar je oče vrgel deklico skozi balkon devetega nadstropja, potem pa še sebe, premišljujem … Premišljujem ali je vsakdo upravičen imeti otroka, in ali si sama želim otroka?
Verjetno vsakdo kdaj pride do te dileme. Vsakdo se kdaj kaj takšnega vpraša, prav vsakdo je v primeru očeta, ki je vrgel deklico, zastokal, češ kako sploh lahko nekdo to naredi? Vsa druga vprašanja in podvprašanja so neodgovorjena, ker je veliko lažje lagati sebi, drugim in kar je najhuje, lagati otrokom. Dejstva, da te deklice sploh ne bi smelo biti, pa noče videti nihče. Naj pojasnim. Mama deklice je spočela z osebo, ki je duševni izgubar, tudi on sam ne bi smel biti spočet. Je pač skupek slabe vzgoje in dveh ljudi, ki nista bila harmonizirana pri spočetju, verjetno zato, ker je sama neuravnovešena ženska (ciljam na slabo duševno stanje), ki si je izbrala napačnega oplojevalca. Drugega v takšnih primerih ne gre pričakovati. Res, grdo, vendar resnično. Tragično! Še bolj tragično je, da država brani pravico imeti otroka z ustavo in različnimi ukrepi za zviševanje števila prebivalstva. Socialne službe z odvzemom in dajanjem v rejo. Državljani pa z napačnim »stilom« življenja.
Pravica imeti otroka, namreč ni tako zelo nedolžna zadeva, kot jo hočejo država ali pa posamezniki prikazati. Odgovornost je veliko večja, kot si sploh navadni smrtniki, ki določenih delov možganov ne uporabljajo, niti misliti ne morejo. Vključuje veliko komponent in spočetje je samo začetek. Spočetje je praktično lahko začetek konca za nekoga. Vedno sem bila mnenja, da si veliko žensk izbira napačne oplojevalce, ali pa, da sploh ne bi smele biti oplojene. Pari, ki niso energetsko harmonizirani in ne spočenjajo z višjo zavestjo, nikoli ne bodo imeli »dobrih« otrok. Ne morejo jih imeti, ker so vsi ti otroci odgovori na njihove težave in samo bitja, spočeta z višjo zavestjo so lahko napredek, obratno enostavno ne gre.
Sprašujem se.
Koliko vas je, ki ste spočeli, ker ste to želeli? Koliko vas je, ki ste reševali zakone, razmerja s spočetjem? Koliko vas je, ki ste spočeli, ker pač tako družba, starši, prijatelji pričakujejo? Koliko vas je, ki ste oplodili ali pa bili oplojeni, ker partner tako hoče, ali pa izmišljena biološka ura tiktaka, ki je izgovor za čustveno nestabilne ženske. Koliko vas je, ki se vam je pač zgodilo (ponesrečilo) in ste otroka obdržali? Koliko vas je, ki ste spočeli, ker je vrtec za drugega zastonj? Koliko vas je takih, ki rojevate toliko otrok, kot jih da bog, ki ga ni? Verjetno veliko … Verjetno preveč. Zanima me ali vsi vi veste, da vsaka otrokova bolezen pelje do vas? Da po zastonj vrtcu pridejo višji stroški za ljudi, ki te otroke vzgajajo. Se zavedate, da vaši principi vzgoje niso naravni in so splošno škodljivi? Da so slabi starši (sicer moja šibka točka), praktično vsi, ki mislijo, da so izpolnili poslanstvo na zemlji s spravljanjem na svet energetsko neuravnovešenih otrok, ki kasneje dobijo še vzgojo v stilu vzgoje ljudi, ki so jih spočeli. Torej, vsi hočejo, da bi otrok bil, kot so oni, ker samo takšen bo najboljši. Najbolj smešni izgovori, ki ga dajete pa so: »Za otroka naredim vse, otrok me je spremenil.« To, da se otrok rodi s predispozicijo na energetski ravni, očitno res ne ve nihče, čeprav je ta raven življenjsko pomembna, ker je osebni temelj. Vsi ste še vedno v miselnem srednjem veku, da se otrok rodi čist in nedolžen. Nedolžen v smislu dejanj, seveda, ne pa v smislu energetskega delovanja, ki sta ga dva človeka prenesla nanj. Že začetek je zgrešen, kasnejši zgrešeni prijemi so pa samo nadgradnja slabih, nesposobnih osebkov, ki bodo isto zgodbo nadaljevali. Že od nekdaj velja »otrok ne more imeti otroka«, zakaj potemtakem jih ima toliko neuravnovešenih ljudi? Verjetno zato, ker nihče ne pomisli na prihodnost. Nihče ne pomisli, kako bodo ti novi ljudje živeli. Vsi živijo v blodnjah, oblakih, mehurčkih, da se dogajanja na svetu ne morejo dotakniti njihovih punčk in fantkov. Da so vse grde stvari samo neke izmišljene novice. Se kdo izmed vrlih odraslih otrok kdaj vpraša, kaj jih je treba učiti, kako jih oblikovati, ker je pač za svet zadosti, da so po meri tistega, ki jih je spravil na svet. Se sploh kdo zaveda, kakšni viški egoizma so to? Nihče od teh oplojevalcev in oplojenih ne pomisli, da je 43 % kopnega kmetijska površina, in da revne nerazvite države pridelujejo sojo za usta teh otrok (da, tudi v Slovenijo pride ta krma in da s piščanci, ki jo jedo, hranite svoje otroke). Verjetno nihče ne pomisli, ko zjutraj pelje otroka v vrtec, da se na svetu vsako uro rodi 10.000 otrok in so vsi potencialni onesnaževalci, ki so nastali na isti ali pa podoben način, kot malček, ki ga drži egoističen starš za roko, samo da pač večina otrok iz revnih predelov sveta nima takšne sreče, da gre lahko v vrtec. Se kdo, preden zalije žensko notranjost, vpraša, zakaj se poseka 1.500 ha gozda na svetu v eni sami uri. Da, seka se za usta vseh otrok. Ali se mama pri kupovanju že stote plenice, ki ni ekološko razgradljiva, vpraša, zakaj njen otrok, ki je že fizično sposoben, ne opravlja potrebe na posodi? Se med kupovanjem vseh možnih igrač, ki jih otrok zelo hitro preraste, praktično preden jih dojame, sploh kdo vpraša ali je dobro, da se otok igra z igračami v podobi živali? Ali to vpliva na otrokovo zavest? Otrok med igro nadzoruje in medvedka pu-ja bo takšen »otrok« nadzoroval tudi, ko odraste. Takšen nikoli ne bo razumel, da na svetu vsako uro izumrejo tri živalske vrste, zaradi človeka. Človek proces izumrtja živalskih bitij pospešuje s 1000-kratno hitrostjo. Ali očetje in mame vedo, da s svojimi enoprostorci (dizelska vozila onesnažujejo še bolj kot bencinska), in razkošnim življenjskim stilom, ker nihče noče biti skromen, vsi hočejo samo še več in bolje, spustijo v zrak vsako uro 4 milijone ton CO2? Zanima me, koliko od teh vseh, ki imajo ljubeče družine (vsaj v takšni blodnji živijo), pomisli preden kupi pločevinko, plastenko ali pa zamenja mobitel? Ker na svetu vsako uro odvržemo 24 milijonov plastenk, 13 milijonov pločevink in 18.000 mobilnih telefonov, ki povečini še delajo. Komu je za vse to vseeno, kdo se še ukvarja s temi številkami? Kdo je tisti, ki je izračunal, da nas je 6-krat preveč, in da porabimo 5-krat več energije kot smo jo pred 200 leti? Koga od teh, ki so krepostni in ustvarjajo družine, zanima, da imamo v Sloveniji že zdaj 7 % manj vode, kot smo jo imeli lani in imeli jo bomo vedno manj? Zagotovo si mislite, da so to podtikanja, laži in dobesedni plodovi domišljije različnih strokovnjakov. Vaš ego spet prednjači in se cinično posmehuje. Vsakdo verjame v tisto, kar hoče. Videti resnico je težko, še težje pa živeti z njo.
Le koga vse to zanima?
Verjetno nikogar ali pa zelo malo ljudi. Nihče ne kaže zanimanja, da bi vse to reševal. Državni vrhovi lažejo, se sprenevedajo in nadaljujejo z istim tempom. Kot da je vse v redu. Pobegnete lahko pred vsem, kar sem naštela, tudi pred zavedanjem in dejstvi, vendar nikamor ne morete pred resnico, ki je vedno ista, nespremenjena in naravna. Nikamor ne bodo mogli vaši otroci, ko pride do različnih svetovnih kriz. Ljudi bo vedno več, nič se ne dogaja, da bi jih bilo manj. Vsi hočete luksuz, dober standard, ki se lomi na hrbtih Kitajcev, Brazilcev in ostalih sužnjev planeta, ki se razmnožujejo še bolj kot Evropejci. Se kdaj vprašate, do kam lahko peljete vse skupaj? Vem, da boste umrli, ampak ostali bodo ti vaši ljubčki, ki ste jih razvadili in skakali na vsak njihov gib trepalnic. Ostali bodo tisti za katere samo mislite, da jih imate radi, ker ste skvarjeni in ne veste, kaj je ljubezen. Vidite svoj egoizem? Vidite spočetje? Svojo zavest? Stopnjo kamna, ki jo prenašate na svoje potomce? Pripravljeni ste prepustiti svoje otroke fizičnim spremembam, političnim, ekonomskim, socialnim, regulatornim, ker vse to jih čaka. Nikamor ne bodo mogli uiti; kvečjemu v smrt. Ste to želeli svojim otrokom? Tako je; na to ste jih obsodili. S svojim stilom življenja, ki ga niste pripravljeni spremeniti.
Imeti otroka, je zame veliko vprašanje. Imeti otroka ni samo vprašanje posameznika in ustavne pravice. To je vprašanje, ki se dotika vseh, ki smo že rojeni, ki živimo in sobivamo s tistimi, ki niso pripravljeni sobivati. Slednjih je preveč. Na državno problematiko se niti ozrla ne bom, preveč je tega. Preveč za mojo maternico, ki noče nikogar obsoditi na tak svet.
Nana.O
Kako pa naj bi se to “reševalo” oz. preprečevalo? Izpit za otroka? Soglasje k oploditvi s strani vladne agencije + predstavnikov hišnega sveta ali vaškega sveta modrecev? Online psihološki test? Karmometer? Odvzemi nelegalno spočetih otrok? Prisilni abortusi in sterilizacije?
heh, Kako ??
poizkusi z vazektomijo ?…
Leiito, tvoja vprašanja avtorici so na mestu.
“Se kdo, preden zalije žensko notranjost, vpraša, zakaj se poseka 1.500 ha gozda na svetu v eni sami uri?”
Dvomim, verjetno ste edini, ki v trenutkih pred orgazmom razmišljate o hlodovini in krmi za piščance. Been multitasking again?
Super članek! Je že čas, da nekdo reče bobu bob!
Veliki Lenin je rekel: “Vse velike resnice so konkretne.”
Šele v tej luči je moč Nanino tumbancijo pravilno razumeti — kar pa ponudi tudi nedvoumen odgovor Nani sami, ki je zrasla z vprašanji. Ne smejo nas zavesti pijana pota razuma, ko skuša prek posebnega in posamičnega priplezati do nabrekle občosti. Bistvo je v drugi povedi sestavka, vse ostalo je meglica boja v bitki za preživetje.
O čem premišljuje, povejmo v prvi osebi: “Ali naj zanosim?”
Odgovor je jasen: “NE, nikoli!”
Razlog: ker se taki sklepi skupaj z ostalimi stališči, tudi pri najbolj strogi obliki, zagotovo ne dedujejo!
Ponoči mi je kurac stal kot beton, sanjal sem, da sem močno žagal N.
Vesel sem, da nimam otrok. odločitev za samstvo pred leti je bila pravilna. Ljudi je sedem milijard, preveč za znosno preživetje. Radi bi videli, da nekaj ostane za nami. Zemlja je v svoji zgodovini pokopala vse iluzije, civilizacije so se rojevale in propadale, z nami bo prav tako. Zenska želja po potomstvu je tako močna, da vse ostalo zbledi znotraj horizonta želje po rojevanju. Moški postane udomačen samec, testosteron se mu zmanjša, vprežen v voz preživetja zgubi svobodo in neodvisnost. Vsi sistemi težijo po ohranjanju, zato je radikalno samstvo vsem v napoto. Pravilno sem se odločil, moja pot je nenavezanost, Ne na ljudi, ne na material, upam, da bom kmalu prekinil tudi z drugimi iluzijam, Npr,da s pisanjem komu pomagam, koga odrešujem, sem pomemben in željen. Pisanje je zadnji branik pred zdrsom v vsakdanjost, otopelost in vseenost.
tvoje pisanje ima toliko smisla kakor izliv v ustih……..vsakič semenčeča se jezijo kdo je njihov neumni kurac….ha, ha, ha, ha,
I. B. je vesel, da nima otrok.
Nerojeni otroci pa so lahko veseli, da njihov oče ni I. B..
mefić,
iskreno upam, da nimaš potomcev!!! Ne želim si pekla na zemljici, ki jo tlačimo skupaj.
(moje upanje sloni na tvoji globoki predanosti Ideji/Mesiji in poslanstvu/ upoštevanju Božje besede.
mefiĆ : a ti in tvoj istospolni partner 5rOVCA , sta pa izvalila nekoga,ki se na tem forumu predstavlja KOT
KLEPEC - CEPC - KLOPOTEC
ha ha, ha, ha, tipično “inetelktualno” bluzenje podporice sterilih ljubljankovičevih lesbo-komunajzerjev……ha, ha, ha, ..
“sterilih ljubljankovičevih lesbo-komunajzerjev” In kaj za boga naj bi bilo to!?
“rdeča drhal” Pa kje ti živiš!? Oz.bolje kdaj?
od kar je ta rdeča drhal kulturno zmagala v vzhodni evropi, so ti narodi popolnoma v kurcu…..ostali svet jih nas je in še bolj na BO POPOLNOMA POVOZIL…….in najbrž je prav tako.
Ne
Nana. O., Nana
ozdravljena bo ta tvoja rana,
ko sterilna bo vsaka reprodukcije omama…
Nikar naj te ne skrbi vse zlo,
narava sama popravi vse to,
ti pa nase pazi,
da žal nekoč po nekom ti ne bo!
bravo dado…..to vseskupaj kar je napisano glede otrok je bolano….po njenem noben nebi smel imeti otrok…ker nas je tak preveč, bolj jo skrbijo žiovali.
Kaj ne vidi, da se večji del sveta že trudi za čistočo in da živali nebi izumrle…saj pa nismo primitivci, ki nebi vedeli kaj delamo..Jaz osebno imam otroke zato, ker sem si jih želela, ne zato, da bi za mano nekdo ostal. Pa učim jih živeti pravilno in z naravo, da je ne onesnažujejo…joj me razjezijo takšni. Po njenem bi vsi moški mogli it na vazektomijo in ženske pa na sterilizacijo…ta se sama sebe boji!
Odlicna kritika Nana, hvala. Premalo je poudarjen ta vidik. Koliko nasilja je znotraj druzin, koliko locitev, koliko zagrenjenih otrok, ki so jim zlomili osebnost in taisti nadaljujejo zacaran krog bolnih odnosov naprej. Tega vecina ne zeli videti. Preseneca me, koliko ze samo v pogovorih tolerirajo nasilno vedenje do otrok, vzgojo na osnovi strahu, itd. Pa v praksi, kako malo poznajo razvojno psihologijo otrok itd. Malo jih pogleda vase in gradijo na sebi. Ker najprej je treba pospraviti tam, ce sploh uspe…
Tisti tu, ki pisejo o tem, da je to radikalen pogled, niso v stiku z realnostjo. A zanikanje nas ne pripelje nikamor.
Vidim mlade, obolele za anoreksijo, bulemijo nervozo, tega je kolikor hoces. Starsi,ki so jih zmaltretirali in jim dali osnovo za to kronicno bolezen, pa kot slepi, ne vidijo svoje odgovornosti. Itd.
Zdi se, da nic ne pomaga, raja gre slepo dalje…
prav je ta te cmere izginejo….narava bo naredil svoje…..ha, ha, ha, ha,
Naša država pa starše, ki so svoje otroke zanemarili (morda celo zlorabljali) ‘odpusti’ s preprostim SOGLASJEM o predaji otroka v sistem rejništva. NIČ SANKCIJE, NIČ REHABILITACIJE…kar na dolga leta otroka prepusti v “UKREPU”, kjer je otrok predmet odplačne pogodbe, večno na začasnem naslovu, gost v tujem gospodinjstvu..STARŠI SO SEVEDA ODVEZANI OBVEZNOSTI PREŽIVLJANJA, PA TUDI SKRBI ZA OTROKA (če sami tako hočejo…seveda pa ohranijo VSE pravice..)…Res krasna država in dober zgled!!!
Če bi človek znal načrtovati vse dogodke v svojem življenju in bi jaz verjela v usodo, karmo, determinizem … potem bi tvoja pisarija zame morda imela še kakšen smisel. Žal ni čisto tako, da bi bilo življenja človeka in njegova ravnanja določena že z njegovim rojstvom, kaj šele z rojstvom njegovih staršev. Vedenje in osebnost pač skozi življenje oblikuje še kaj več kot samo domača vzgoja in geni in dokazov za to je ogromno in še več.
Aplicirano na razmišljanje o tem, ali naj ima nekdo otroka ali ne …
Eno si zapomni: otrok si svojih staršev žal ne more izbrati!
Lahko pa odide iz družine, ki ga ogroža.
Slovenija ni več moja družina !…
V tej Sloveniji res ni vredno živeti !…
Draga Francka, obupat nikar,
prekrasni deželici naši ni najti par,
lepot njenih mi použiti ni nikdar dovolj,
v naravo stopi, postoj, čutila boš nje opoj.
Razdvaja in z obupom napaja nas le strašni zločin,
katerega duh zli uhaja iz njenih globočin…
dado, da ne dobiš sladkorne!
Ljuba(bi) angie,
bodi brez skrbi,
cukrček tvoj dovolj mi sladi…
Kakšne nebuloze…oooo..Stud..? Frustracija?
Bipolarna motnja? Depresija? Samomorilne misli…Uhhhh…
Tipično razmišljanje sodobnega potrošniško usmerjenega osebka. Ko bo ženska torej zanosila, bo odgovorna za nevemkolikšno porabo energije in ne vem česa še vsega na svetu. Da bo odgovorna tudi za ljubezen, tega pa ne vidi. Ne bo torej nosila otroka, ampak porabnika.
Kdor o drugem bitju razmišlja na tak način in ne zmore videti tega kar je v človeku “tisto nekaj več”, je edino prav, da ne zanosi. Ker bo nosila “porabnika”, in ne ČLOVEKA.
Bruh.
Ravno zato, ker je svet tako zafuran (pa s tem ne mislim samo okolja, ampak predvsem moralo), je potrebno imeti otroke in jih odgovorno in spoštljivo vzgojiti.