Urejeni romski domovi
Po sestanku skupine za reševanje problematike romskih naselij.Urejanje romskih naselij v Sloveniji je osrednja tema v seriji dvanajstih pogovorov na ministrstvu za okolje in prostor, ki jih vodi dr. Jernej Zupančič, sicer profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Nazadnje se je sešel s predstavniki civilne iniciative.
Njihovi pogovori za ministrstvo niso zavezujoči, si je pa težko predstavljati, da bi bila skupina ustanovljena zgolj zato, da bi bila sama sebi namen, da bi torej sestanki imeli poljubno “kofetkarsko” formo. Kot je razbrati iz odgovorov Zupančiča, morajo zlasti Romi prevzeti pobudo, začutiti dolžnost in odgovornost, da bi sledeč zakonom uredili naselja, v katerih bivajo. Še posebej, če so postavljena na zemljišču, ki ni njihova last, ali če ogrožajo vodne vire in sosede, in še bolj, če si zasebnik oziroma država ali mesto odločijo za širitev dejavnosti (npr. cest, pokopališč), če torej načrtujejo poseg v njihovo naselje.
Je že res, da se sme vsakogar, ki poseže po tujem zemljišču in si tam brez vsakršnih dovoljenj postavi domovanje, okarakterizirati za črnograditelja. Potemtakem ne mesto ali država nimata nobenega prepričljivega razloga, da bi skušala pomagati pri iskanju nadomestnega zemljišča. Ne potrebujeta niti občutka za dolžnost. Tega naj tako ali tako dobijo Romi. Če ne …
Ampak zakaj se zdi, da je pred romskimi vrati najlažje čistiti? No, vsaj lažje kot pred svojimi.
Poročilo po sestanku
dr. Jernej Zupančič, vodja delovne skupine: “Trdi orehi so približno ena tretjina teh naselij (…) okrog 30 naselij v Sloveniji.”
Krajši pogovor
dr. Jernej Zupančič: “Če nekdo hoče dat, naj da. Sam pa nad tem (…) nisem navdušen. Tudi Romi morajo participirat pri tem.”
Video: Maja Čakarić
Cigane, po definiciji nomade, z državno prisilo naseljevati v stalna bivališča, je genocid! Bistveno, kar določa to skupino, je namreč nestalno bivališče. Prisilno bivanje v stalnih bivališčih je zanje neznosno, nenormalno in zato se odzivajo nevrotično - nesnaga, nered, poseganje po tujem zemljišču in imetju…
Normalna družba, ki pravil in zakonodaje nima le za fasado, za katero skriva primitivizem in sprevrženost, bi Ciganom zagotovila njihovim posebnostim dandanšnji ustrezne pogoje. Sem sodijo prikolice (ali Wohnwagni), potujoči vrtci, potujoče šole, potujoče knjižnice, potujoče upravne enote. In seveda dovolj opremljenih parkirišč/kampingov po državi, kjer bi se smeli/mogli okolju primerno in sebi prijazno zadrževati.
Stalno naseljen Cigan ni več Cigan! Še manj, kot je riba na suhem riba.