Jararaja
Jararaja je sinoči veselo koncertirala na Trnfestu.Trnfest je sinoči zasijal pod žarometi. Tokrat zaradi razgibanega in harmoničnega koncertiranja štiričlanske zasedbe v sestavi harmonike (Janez Dovč), klarineta (Gregor Budal), kontrabasa (Petra Trobec) in violine (Vasilij Centrih), ki slišijo na ime Jararaja.
Sinočnji koncert je bil res prijetno presenečenje in publika (kar precej jih je bilo, tako mladih kot starih) pred trnovskim KUD-om Franceta Prešerna je bila vidno in občutno zadovoljna (sicer najbrž ne bi tako ubrano prepevala in poplesavala ob raznovrstni glasbi Jareraje).
Vokalne sposobnosti članov in dveh gostujočih glasbenikov (Robi Pikl z žametnim vokalom in na električni kitari) ter Sergej Ranđelović - Runjoe (takisto s šarmantnim vokalom in na bobnih) so dobro uro in pol trajajoče muziciranje le še dodatno začinile.
Prelepo, da bi bilo res? Prepričajte se sami. Je pa res, da tovrstne zasedbe na slovenskih tleh rastejo kot gobe po dežju in prav je tako. Konkurenca je zdrava in konstruktivna.
Katja Lenart
Koncert je bil res super, ozvočenje in publika pa niti ne. Naj pojasnim…
Stanujem v bližini (nisem eden izmed “tistih” sosedov) in tonska vaja popoldan je bila glasna. Zvečer sem pričakoval, da se bo vsaj enako glasno slišal tudi koncert. Nekaj po 21. uri se mi je zdelo že sumljivo tiho, zato se odpravim proti KUDu, kjer se je že (jara)rajalo. Ampak tudi tam ni bilo kaj dosti za slišat. V zadnji polovici “avditorija” se je publika posvečala predvsem pivu in sebi (opazno tudi v prvih nekaj sekundah prispevka). Razpravljalo se je kot na tržnici, glasbe ni bilo nikjer. Blizu odra in v drugi polovici koncerta se je situacija izboljšala, publika je celo začela sodelovati in, kot že napisano, koncert je bil lepo presenečenje.
Dober koncert, vendar sem ga tudi sam vsaj polovico preslišal, čeprav sem bil blizu odra. Prva polovica koncerta, ali pa še malo čez, je zgledal nekako tako kot da imajo obiskovalci neko srečanje, kjer se na veliko debatira, v ozadju imajo pa eni vajo, ampak niti ne motijo preveč ker niso glasni. Drugače super folk, razen idiota ki me je pržgal s čikom. Baje je bilo dan prej bolj glasno, vendar tudi bolj dolgočasno.
“Je pa res, da tovrstne zasedbe na slovenskih tleh rastejo kot gobe po dežju in prav je tako. Konkurenca je zdrava in konstruktivna.”
Tole me pa zanima, katere so tovrstne zasedbe, ki rastejo kot gobe po dežju na slovenskih tleh? Terrafolk in Katalena sta zasedbi z daljšim stažem, precej daljšim (Dovč je celo igral pri Terrafolk nekaj časa), prav rad bi pa slišal še za kakšne nove gobe … da jih grem poslušat, ker mi je tovrstna glasba res všeč. Hvala.
Oj, Davorin:
Seveda te rasti nisem časovno definirala, kar bi utegnilo povzročiti posploševanje. Zatorej…mičkeno na glas razmišljam in ti na koncu še ponudim nekaj podobnih zanimivih imen zasedb (ker, uf, že sama v zadnje pol leta spremljam “neuveljavljene” slovenske glasbenike, ki raziskujejo muzikalni horizont.. ter skupaj spravljajo podobno misleče kolege, s katerimi takole ob vikendih, za prijateljsko publiko, muzicirajo ljudske viže v etno-jazz-NZ-inšekakšniverziji poživljajoče glasbe). Skratka:
Najprej kar se tiče Katalene in Terrafolka. Da, sta zasedbi z daljšim stažem, ki pa sta slovenski publiki znani tudi zaradi dveh stvari:
1. predvsem Katalena je medijsko odlično pokrita, z jasno definiranim žanrom (ljudska glasba skozi različne ritme in variacije) imajo pa tudi vsaj dva solidna videospota. 2. Terrafolk pa je zasedba, ki je uspehe požela v tujini in šele nato (čeprav bo kdo morda ugovarjal, a slovenski publiki so postali znani “šele” po uspehu v tujini…) so začarali (in dobro je, da so) še nas, Slovence. Dasiravno pa za to zasedbo menim, da ne spada v isti koš kot Katalena, imajo pa vsekakor močno vez z Jarorajo oz. oni z njimi.
In definitivno sta to zasedbi, ki sta morda res nekako utirali pot “tovrstnim” zasedbam, ni pa nujno. Tu so še fantastične Čompe, morda Uršula Ramoveš in fantje z Jazbecove grape….ipd. Skratka zasedb kot so Jararaja (glasbeniki iz različnih vetrov, ki znajo odlično improvizirati in pri tem uporabljajo različne inštrumente in svoj glas in stas, po možnosti pa ob tem obujajo še staro ljudsko izročilo) je v Sloveniji veliko več, kot denimo, 5-10 let nazaj. In še enkrat, tega sem zelo vesela. Da glasbeniki improvizirajo, da se igrajo z ljudskim izročilom, da raziskujejo in širijo horizonte publiki.
Za konec, ker se mi že mudi, ti naštejem še nekaj “tovrstnih” slovenskih zasedb, ki so meni osebno prijetne na uho in so zrasle (upam, da še živijo) v “zadnjem času” (seveda s tem ne mislim nujno časovno obdobje zadnjih nekaj tednov ali dni:) ):
Bossa de Novo, Uluru, Taužn’troža (se mi zdi , da se tako zapiše, ma nisem prepričana, naj mi oprostijo, to je ena simpatična “deca” iz delavnic ljudske glasbe nabrana), Same babe, Etnodelia (mislim da je zraven še besedica “jam”). In še je takih zasedb, v katerih nadarjeni slovenski glasbeniki - kot pravi naša Maja (v poljedelskem žargonu)- kolobarijo v različnih zasedbah in imajo zato tudi podobne glasbene projekte. A treba je razmišljati vseslovensko, pustimo ob strani zgolj centralno ljubljansko sceno (z Gombačem, Dovčem in co.- ki jih iskreno občudujem). Ljudsko izročilo v sodobni izvedbi živi tudi na Koroškem, Gorenjskem, Primorskem, Štajerskem, Dolenjskem….samo ne poznamo še vseh “tovrstnih” zasedb. Pa tudi mnogi (še) nimajo imena.
Okej, če se pa še kakšne spomnim, zapišem. Vsekakor bom pa tudi na Vesti predstavljala tudi “tovrstne” slovenske zasedbe, tako da - zgolj v vednost- se nam lahko javijo tudi sami. Prav z veseljem Vas predstavimo pobliže. Naj živi glasba! Naj živi improvizacija!
In s spoštovanjem do vseh vpletenih Vas lepo pozdravljam.
Brez zamere, Davorin, če sem bila malo predolga. Upam, da vsaj malo koristna, če že dež teži zunaj.
PS: Aja, predlagam še npr. obhod kakšnega od domačih ali tujih festivalov etno glasbe (saj veš, tipa Okarina na Bledu in takele)…
Lp, K.
Kaj Peli, ti je dolgac po zvpl-ju a si sam fous vesti?
lep pozdrav
Dovčev Janez je gotovo boljši harmonikar kot fizik, samo je kot glasbenik kar dober.
Dovč ma zares neko karizmo kot glasbenik in ga je res zanimivo gledat in poslušat in je tudi eden izmed redkih biserov na slovenski sceni, ki obvlada glasbeno področje malo bolj raznovrstno in pestro kakor ostali izvajalci…
Koncert je bil fenomenalen kot vedno. Vsakič na novo me presenetijo s svojo energijo in vedno boljšimi izvedbami. Jararaja je pač že utečena formacija posebnih posameznikov, ki so poleg tega še dobri glasbeniki in prijatelji…Mar se ne vidi!? :-))
Ozvočenje je bilo pa res samo za prvo vrsto, kjer sem bila jaz:-)
[...] vidim, glasbenike z dušo. v kudu sem poleti posnela zasedbo Jararaja. že takrat so me popolnoma očarali, sploh ta janezova energija, ki je neverjetna: sem v življenju, ko mi glasba tako zelo [...]