Komentar - Jedrt
Začel se je festival Exodos, komentar - Jedrt Jež Furlan.Festival nesrečnega imena Exodos letos praznuje 13. izdajo in deluje na tretinjski finančni pogon. V katalog bi morali zapisati hvala ministrstvu za kulturo za ne podporo, tudi brez vas zmoremo. Bil je prvi festival sodobnih scenskih umetnosti v Sloveniji, ki je z velikim zamahom in ne slovenskimi ambicijami vabil anatologijska imena sodobnih umetniških praks. Exodos je s festivali, ki mu sledili : Mesto žensk, Mladi levi, Ex-ponto nenehno polnil manko kvalitete in kvantitete - rak rane slovenskih odrov: mednarodne produkcije in koprodukcije. Če bi premogli odre in denar za pogostejšo zastopanost mednarodnih akterjev, kar bi lahko bil tudi center ali bolje centri sodobnih umetnosti, bi morda tudi festivali imeli bolj prijazno izhodišče in jim ne bi bilo potrebno kar naprej prebolevati otroških boleznih. Toda kulturna politika, ne glede na različne barve ideologije, deluje po principu: bolje drobiti, kot bogatiti. Prenese majhne festivale, veliko majhnih festivalov, veliki in ambiciozni umetniški projekti so na sončni strani Alp obsojeni na propad. Še preden se začnejo. Exodos je preigral in preživel marsikaj: od burnih in nepozabnih začetkov, do osipa organizatorjev in financ, sodelovanje s Cankarjevim domom, stregel je zahtevni in malo manj zahtevni publiki, včasih morda ni vedel komu streže. Exodos nenehno potrjuje rek: Kar ne ubija- krepi. Ponudil je nov koncept: temo festivala, trije domači umetniki, predvsem tisti, ki so orali ledino v burnih 80ih, povabijo tri tuje umetnike. Exodos se poklanja in izpolnjuje želje. Če ne more gostiti zvenečih imen si omisli domačo varianto Williama Forsytha, Pine Bausch s projektom Janeza Janše Fake it! V 13 letih je ponudil marsikaj in če nič drugega se je nalezel zdrave ironije na svoj račun. Gosti umetnike zavrnjenih projektov in domače akterje spreminja v zvezde odrov z bolj gladkim (političnim) parketom. Toda naslednje leto se bo vse začelo znova: boj za preživetje, dokazovanje, volunterstvo – vse za edino pravo religijo: umetnosti.
Jedrt J. Furlan
A Jedrt je kakšna žlahta od Makarovičke (Pekarna Mišmaš) ? Se tudi ona ukvarja z mlinarstvom?
Fonzi je dobr ugotovil - Jedrt je carica, tko kot Svetlana :D
Postmoderna umetnost. Rezanje teles. Vrtanje kolen. Nerazumljivo valjanje po odrih. Hvala lepa za to. In hvala lepa za Exodos. Klub norcev, ki bojda verjamejo v močno sporočilno vrednost tovrstnega početja. Poglej ga, cesar je gol!
VonSmeid:
Ja, kajne, država naj raje podpre tiste, ki jih imajo rade množice in ne le peščice posameznikov. Zakaj bi rabili tuje avtorje, če pa imamo svoje, a ne? Naj država podpre turbo folk artiste in le tiste operne pevce, ki znajo svoj šolan glas približati preprostemu človeku. In naj podpre teatre, ki znajo vsaj zabavati v že tako preresnem svetu. Ja, to bo rešitev in naj bo tudi umetnost opij.
Jedrt:
Mislim, da je Exodos letos prav z rdečo nitjo in samoironijo ob včerajšnji otvoritvi največ pridobil. Po nekaj letih me je spet prevzel. Fajn je!
Veseli me in hkrati čudi, da ti je všeč tovrstna umetnost. Jaz imam še vseeno najraje Dramo in uprizoritev Dostojevskega, ne pa nekega postmodernega šunda. Ne vidim sporočila,ni katarze, le zbrka…huh…
Srce, posplošuješ, to je problem. Tudi sama se klasičnih uprizoritev v Drami niti približno ne branim, a vendar je celo med postavitvami v Drami zaznati razlike. Prav tako je v sodobni umetnosti, a ne moremo ločevati po kakovosti ali pa si izoblikovati mnenja in okusa, če že v izhodišču vse zanikamo in označimo za šund.
Kar se tiče predstave Fake It!, ki si jo (na osnovi kratkega videa iz generalke) brez osnove raztrgal, ti lahko povem, da je imela cel kup sporočil - predstava je angažirana, (samo)ironična in politična. Ne pretiravam. Kataraz pa je bilo zame kar nekaj.
saj je vse okej, se pa strinjam s Tamaro, ni dovolj dogodek, ampak, kaj se znajde v njem. Pa Jedrt, ne govori no tako linearno. Predstave so melodične :) Brez zamere, ampak je filing, kot da jezno sporočaš, namesto, da bi se navduševala. Sori.
Vsekakor bi vsem , ki se pritozujete nad necim, kar imenujete postmoderna/ postmodernisticna umetnost in to postavljate v nic rad opozoril: Exodos ni (bil) obvezen, zato lahko mirne duse izberete tudi Dramo SNG. Tudi tam se dogajajo (zadnje case vsebolj) zanimive predstave. Gledalisce, je na sreco nekaj, kar si je mogoce izbrati. In v Sloveniji obstaja resnicno izredno bogata izbira razlicnih dogodkov.
Da je marsikaj, kar se dogaja na taksnih ali drugacnih odrih (gledalisca in sveta) nerazumljivo se tudi strinjam. Je pa res, da se mi ponavadi tistih reci, ki jih razumem, nekako ne ljubi gledati in ponavljati. To je kot nekaksen EGO trip. Gledalisce razumem med drugim tudi kot prostor, kjer je mogoce premisliti in doziveti kaj takega, kar ti dotlej se ni bilo razumljivo. Odvisno pa je, ce si clovek kaj takega zeli. Za to je verjetno potrebna neka izhodiscna odprtost.
Da je pa vsaka nerazumljiva umetnost postmoderna/ postmodernisticna, pa ne bo drzalo. Odsotnost katarze se tudi ne zacne pred tridesetimi leti. Zal.
Nekaterim gledalcem in komentatorjem, ki pravijo, da nic ne razumejo, bi rekel: Potrudite se! Nekaterim od njih pa bi predalgal tudi: Nikar se ne trudite, ker v vasem primeru to nima smisla!