Vest

V Zares so pripravili programska izhodišča s področja medijev, v katerih se zavzemajo za avtonomne medije in neodvisno medijsko politiko, ter jih dali v javno razpravo. Svoja stališča do izhodišč so danes na programski razpravi soočili različni razpravljavci in ugotovili, da so izhodišča dobra, vprašanje pa je, kako bodo uresničljiva v praksi. Programska izhodišča za področje medijev v stranki po besedah poslanke in vodje programskega odbora Majde Širca dajejo v razmislek, nato pa ga bodo povzeli v programski dokument. Pri pripravi izhodišč so v Zares izhajali iz analize obstoječega stanja, ki po besedah Širčeve “vpije po spremembah”. Izhodišča so gradili na načelu avtonomije medijev ter načelu, “da mora politika dati roke stran od medijev”. V Zares sicer zavračajo vsakršno obliko pravne ureditve, ki bi silila medije v odvisnost od centrov politične moči. Med konkretnejšimi predlogi se Zares zavzema za spremembe zakona o RTV Slovenija, s katerimi bi odločilni vpliv imela javnost, in ne politika. Zavzemajo se tudi za premišljeno spreminjanje medijske zakonodaje, učinkovito in nediskriminatorno politiko podeljevanja državnih pomoči medijem ter boljši dostop etničnih in jezikovnih manjšin do medijev.

Med predlogi Širčeva je navedla tudi zahtevo po prestrukturiranju Slovenske tiskovne agencije (STA), ki ima po njenem mnenju neprimerno obliko. Sedanji status ter način financiranja in vodenja STA so po mnenju Zares neprimerni z vidika državnega upravljanja ter vladnega vpliva na uredniško politiko, pa tudi z vidika zaostajanja v razvoju agencije. V razpravi se je Janez Aljančič lotil razmer na RTVS, ki danes po njegovem mnenju ni javni servis z nepristranskim informiranjem, vpliv politike na javni zavod pa je danes večji kot kadar koli prej. Zato meni, da bo treba spremeniti zakon o RTVS, ki je bil sprejet pred tremi leti. Z njim bi morali izvzeti politiko iz imenovanja vodstva javne rtv hiše ter zagotoviti neodvisen vir financiranja. Treba je določiti poslanstvo zavoda, ki mora biti v službi javnosti, in ne politike. Novi zakon bi moral določiti tudi prožno in moderno organizacijsko strukturo ter zagotoviti socialno vzdržnost zaposlenih. Aljančič je še opozoril, da mora biti novi zakon produkt široke in odprte razprave.

Samostojni novinar Franco Juri deli mnenje, da bi skušnjava nove oblasti lahko bila prevelika. Zato pozdravlja dokument Zares o programskih izhodiščih na področju medijev, saj ta po njegovem mnenju kaže, da bi se po volitvah lahko nekdo dejansko lotil tega vprašanja. Član programskega sveta RTV SLO Boris Vezjak je tu opozoril na težavo, saj po njegovem mnenju širokega konsenza zaradi zelo različnih pogledov ne bo mogoče doseči. Sam se sicer v programskem svetu “počuti zelo slabo”, saj je njegova zasedba svetovnonazorsko in politično povsem “neuravnotežena”. “Kako doseči konsenz, pa je vprašanje za milijon dolarjev,” meni Vezjak. Nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik pa je opozorila, da Slovenija že vse od osamosvojitve dalje nima medijske politike. “Nimamo odgovora, kakšno medijsko podobo si sploh želimo, kar oblast izkorišča in manipulira.” Verdnikova ima občutek, da je pomanjkanje medijske politike načrtno, njen cilj pa neinformirani in neosveščeni prebivalci, s katerimi se da manipulirati. Kot pravi, smo v zadnjih treh letih ostali brez založnikov, ki bi poznali medijski trd, pa tudi uredniki so danes manj usposobljeni. “Profesionalizacija na celi ravni drsi navzdol,” je prepričana.

Po mnenju profesorja na Filozofski fakulteti Jožeta Vogrinca je besedilo, ki so ga pripravili v Zares, dobro izhodišče, vprašanje je le, ali bo tudi uresničljivo. Kot pravi, je glavni nasprotnik medijev kapital, in ne država. Po njegovem mnenju je tudi ključno, kako razumemo pojem javnost. Sedanja vladna koalicija ga po njegovem prepričanju razume kot sinonim za ciljno publiko sporočil oblasti, ki so jo dobili v upravljanje za štiri leta. Tudi profesor na Fakulteti za družbene vede Vlado Miheljak opozarja na nekatere pasti pri uresničevanju programa. Naslednja vlada lahko namreč ugotovi, da medijska zakonodaja ni slaba za tiste, ki so na oblasti, pravi Miheljak, ki se sicer strinja, da je zakon o RTV SLO treba spremeniti. Opozoril je še na eno past, ki je povezana z ugotovitvijo, da je javna RTV kadrovsko popolnoma uničena. “Če pa menjavaš kadre, padeš v past, da uporabljaš iste metode,” opozarja Miheljak.