Vest

SUVERENOST NI ZA VSAKOGAR

Razmere na plemenskih območjih Pakistana se po ameriškem desantu in napadi brezpilotnih letal zaostrujejo.
Vse kaže, da je pakistanska vojska s podporo pripadnikov plemenskih milic preprečila nočni desant ameriških specialnih enot. Poročila o dogodku si sicer nasprotujejo v številu helikopterjev in udeležbi pakistanske vojske, vsa pa potrjujejo, da je do čezmejnega vdora prišlo in da so preprečili desant ameriških enot. Streljanje je trajalo nekaj ur, lokalno prebivalstvo je pobegnilo, oboroženi pripadniki plemen pa so zavzeli obrambne položaje v gorah.
Območje Angor Ada je zaradi incidenta, ko so ameriške specialne enote ubile skoraj 30 ljudi, in informacij, da se američani pripravljajo na čezmejni vdor, varovalo nekaj tisoč pripadnikov plemen in pakistanskih varnostnih sil.
Poveljnik generalštaba je kritiziral ameriške vdore na ozemlje Pakistana in zagrozil, da bodo državo branili za vsako ceno. Po novem pakistanski lovci F-16 patruljirajo vzdolž meje z Afganistanom.

IZREDNO STANJE V BOLIVIJI

V vzhodni bolivijski pokrajini Pando je bilo v spopadih med pristaši zvezne vlade in avtonomistov ubitih vsaj 30 ljudi, večina njih je revnih kmetov, ki so podporniki predsednika Evo Moralesa.
Avtonomisti so zažgali mestno hišo, blokirali avtoceste, letališča, vladna poslopja in onemogočili distribucijo hrane ter izvoz plina. Predsednik države je v pokrajini razglasil izredno stanje in tja napotil vojsko. Guvernerje avtonomističnih pokrajin in ameriškega ambasadorja obtožil priprave fašističnega državnega udara. Slednjega je razglasil za persono non grata.
Štiri avtonomistične pokrajine zahtevajo večji delež davka na črpanje plina in nafte, večjo avtonomijo in preklic decemberskega referenduma o spremembi ustave.
Nova ustava bi Moralesu omogočila kandidiraturo za drugi mandat, zvezna vlada bi imela večja pooblastila. Paket socialnih reform bi omogočal dodeljevanje neobdelane zemlje kmetom brez zemlje in večjo participacijo avtohtonega prebivalstva v političnem in ekonomskem življenju države. Bolivija je najrevnejša država Južne Amerike in edina, kjer večino prebivalstva predstavljajo avtohtoni indijanci.
Notranje politična kriza v Boliviji se je dodatno poglobila zaradi referenduma, v katerem je Moralesu podpora bistveno zrasla ne le na revnem zahodu, ampak tudi v avtonomističnih pokrajinah, kjer je dobil okoli 40 odstotno podporo.

ZDRUŽENI ISLAMOKOMUNAJZARJI

Venezuelski predsednik Hugo Chavez je izgnal ameriškega ambasadorja, ker naj bi sodeloval v pripravi državnega udara.
Hkrati je odpoklical ambasadorja v ZDA iz solidarnosti z Bolivijo. Ambasador se bo vrnil, ko bo Belo hišo prevzel Bushev naslednik.
Podoben ukrep je sprejela levičarska vlada v Hondurasu, ki je zavrnila uradno predstavitev akreditacijskih pisem in agrema prihajajočemu ameriškemu ambasadorju.

BOMB BOMB BOMB ….

Pentagon je Izraelu odobril prodajo vodenih bomb za napade na utrjene tarče. Gre za 1000 bomb GBU-39 v vrednosti 77 miljonov dolarjev, torej 70.000 dolarjev po kosu. Posebna konstrukcija jim kljub sorazmerno majhni teži 113 kilogramov omogoča enako prebojno moč kot klasična 1000 kilogramska bomba.
Izrael že ima starejšo in težjo verzijo te bombe, katere prodajo so dovolili leta 2005.
Do sedaj se je Pentagon obotavljal z dovoljenjem za prodajo, saj se boji, da bi Izrael samostojno napadel Iran. Da bi do prodaje dejansko prišlo, mora dovoljenje za nakup potrditi še kongres.

INFLACIJA DIPLOMATSKIH NOT

Nemško zunanje ministrstvo je ameriški ambasadi v Berlinu izročilo uradno protestno noto zaradi komentarjev njihovega ambasadorja na Švedskem. Ta je komentiral projekt rusko-nemškega plinovoda pod Baltikom.
Ambasador je izrazil stališče, da 1200 kilometrski plinovod predstavlja tako varnostni kot ekološki problem. Rusiji omogoča politični pritisk in izsiljevanje zahodnih držav, podobno kot se naj bi to zgodilo Ukrajini pred letoma.
Ambasador je najverjetneje pozabil na dejstvo, da je Rusija omejila količine plina v plinovodu zaradi ukrajinskega neplačevanja računov, ta pa je nato izsiljevala evropske države z omejevanjem dobave njim namenjega plina.

KDO SI V RESNICI ZASLUŽI HAAG?!

Iz Izreala ponovno prihajajo grožnje. Rafi Eitan, minister za upokojence in bivši agent Mosada je za nemški Spiegel izjavil, da bi lahko izraelske tajne službe ugrabile iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada in ga predale Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu.
Eitan je bil leta 1960 vodja tajne Mosadove operacije v Južni Ameriki, v kateri so ujeli Adolfa Eichmanna.

OSAMA NI KRIV…

Na tiskovni konferenci od sedmi obletnici napadov na Ameriko je predstavnica Bele hiše Dana Perino izjavila, da Osama bin Laden ni bil načrtovalec napadov 11. septembra 2001. Spodrsljaj?!

Jura Štok