Vest

DOWN AND UNDER V AFGANISTANU

Osvobajanje in demokratizacija Afganistana postajata vse bolj neuresničljivi nalogi. To dejstvo priznava čedalje več zahodnih vojaških poveljnikov in diplomatov.
Predstavnik Združenih narodov za Afganistan pravi, da z vojaškimi sredstvi ni mogoče zmagati, mir v državi ne bo mogoč, če v politični proces ne bodo vključeni tudi talibani, ki imajo med prebivalstvom močno podporo.
V Meki so pod pokroviteljstvom kralja Abdulaha pred desetimi dnevi potekali tajni pogovori med uradno afganistansko vlado v Kabulu in talibani. Obe strani sta se strinjali, da bo mir mogoč le s političnim dialogom, vojaška rešitev ni možna. Predsednik Karzai je prvič do zdaj tudi javno potrdil možnost direktnih pogajanj z vodjo talibanov mulo Omarjem.
V francoskem tisku je bila objavljena kodirana diplomatska depeša o vsebini pogovorov med britansko in francosko ambasado v Kabulu. Britanski ambasador predvideva, da NATO-ve vojaške operacije ne bodo uspele, varnostna situacija je izredno slaba, prisotnost koalicijskih vojakov je problem in ne rešitev, afganistanska oblast je koruptirana, ljudstvo ji ne zaupa. Po njegovem bi bila za državo in zahod najboljša rešitev v roku petih do desetih let postavitev primernega diktatorja. Zahodno javno mnenje bo zato potrebno pripraviti na takšen izid.

FRANCOSKA OROŽARSKA NAVEZA

V Parizu se začenja sojenje vpletenim v nelegalno prodajo orožja Angoli. Med 42 obtoženimi so tudi sin predsednika Mitterranda, izraelsko-ruski miljarder, ki kandidira za župana Jeruzalema, francoski magnat, ki v glavnem živi v ZDA, finančni svetovalec predsednika Sarkozyja in bivši minister za notranje zadeve. Večino udeleženih obtožencev bremenijo prejemanja denarja ali daril ter izogibanja davkov. Jean Christophe Mitterand se ne počuti krivega, ker ni nikoli sprejemal podkupnin, le plačilo za svetovanje. (Nam je to kaj znano?)
Tožilstvo je skoraj 500 stransko obtožnico sestavljalo 7 let, že samo njeno branje bo trajalo skoraj ves dan.
Orožarski posli so potekali med letoma 1993 in 1998, torej v času državljanske vojne, ki je v Angoli trajala vse do leta 2002.

EKVADOR IMA NOVO USTAVO

V Ekvadorju so na referendumu potrdili novo ustavo. Za spremembe je bilo 64% volilnih udeležencev. Predsednik Correa je spremembo ustave obljubljal v predvolilni tekmi leta 2006. Z njo bo država zagotovila brezplačno zdravstvo in šolstvo, večji vpliv državljanov na politične odločitve, predsednik bo imel le eno samo možnost reelekcije, hkrati pa bodo prenešene odgovornosti za monetarno politiko iz centralne banke na predsednika države.
Opoziciji predlagane ustavne spremembe niso po volji. Correo obtožujejo, da bi hotel imeti diktatorska pooblastila po Chavezovem vzgledu, s tem pa bo odgnal tuje investicije in škodoval gospodarski rasti.

DOLAR NE BO VEČ REZERVNA VALUTA

Brazilija in Argentina sta se sporazumeli o novem plačilnem sistemu v bilateralnih trgovinskih odnosih. Po novem dolar ne bo več menjalno sredstvo, to vlogo bosta prevzeli lokalni valuti.
Nov menjalni sistem bo posebej ugoden za manjše in srednje gospodarske družbe, ki so dosedaj morale bankam plačevati provizijo za menjave valut. Kljub temu, da dolar kot plačilno sredstvo ne bo več prisoten, bo v menjalnih razmerjih še vedno obstajal, saj sta tečaja obeh lokalnih valut vezana nanj. Obe vladi upata, da se bodo novemu sistemu pridružile tudi druge države Mercosurja.

ZASEDANJE IAEA

Sirija se ne bo potegovala za sedež v upravnem odboru Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Od namere je odstopila zaradi pritiska zahoda in njihovih arabskih zaveznikov. Pred tem je od nominacije odstopil Iran, da bi Siriji omogočil večjo možnost izvolitve. Edina preostala država, ki se poteguje za to mesto, je tako Afganistan.
Večina držav je hotela, da Agencija prisili Izrael, ki je edina bližnjevzhodna država z atomskim orožjem, k podpisu pogodbe o nadzoru njegovih jedrskih objektov. Njegovi zavezniki so preprečili glasovanje o resoluciji, ki bi to državo direktno omenjala. Sprejeta je bila le splošna izjava o tem, da bi morale vse države dovoliti nadzor inšpektorjev Agencije in se zavzeti za Bližnji vzhod brez jedrskega orožja.

AMERIŠKI PROTIRAKETNI SISTEMI

Na ozemlju Izraela bodo prvič od nastanka nameščeni tuji vojaki. Gre za enoto ameriške vojske, ki sodi v sklop strateške protiraketne obrambe. Upravljala bo z radarjem v puščavi Negev, ki služi istemu namenu kot tisti na Češkem. Po ocenah bo lahko njegov maksimalen doseg 2000 kilometrov. S tem bo pokrival celoten Bližnji vzhod, Kavkaz in del Irana.
Izrael bo podatke dobival posredno, torej le v primeru, da bo ocenjeno, da gre za direktno grožnjo tej državi. Nekateri izraelski politiki mu nasprotujejo, saj bo američanom med drugim omogočil popoln nadzor dogajanja v izraelskem zračnem prostoru, hkrati pa se bojijo ruskega odziva. Rusija je obe državi, kjer bodo postavljeni podsklopi sistema za strateško protiraketno obrambo opozorila, da se s tem lahko znajdeta na seznamu tarč ruskih jedrskih raket. Sočasno pa se povečuje možnost, da bo Rusija Iranu in Siriji prodala sistem S-300, ki velja za enega najboljših sodobnih protiraketnih sistemov na svetu.
Izrael je američanom ponudil mesto za postavitev radarja po tem, ko sta ponudbo zavrnili Turčija in Jordanija.

IZSILJEVANJE

Ameriške okupacijske oblasti so zagrozile predsedniku Talabaniju z zamrznitvijo vseh iraških državnih sredstev v tujini, če vlada in predsednik ne podpišeta dolgoročnega sporazuma o namestitvi ameriških vojakov v Iraku in o imuniteti za pogodbenike, ki sodelujejo z okupacijskimi oblastmi. Decembra poteče mandat ZN, zato po tem datumu američani ne bodo imeli več pravne podlage za prisotnost v Iraku.

REŠEVANJE JAPIJEV

Ameriški senat je sprejel modificiran plan za rešitev gospodarske krize, kongres ga je potrdil. Ministrstvo za finance bo v okviru 850 milijardnega paketa pomoči in davčnih olajšav ocenjevalo, katere banke in dolgovi so primerni za državni odkup. Ker nimajo lastnih ceniteljev, bodo morali najeti revizijske hiše in strokovnjake z Wall Streeta. Torej sektor, ki je aktivno prispeval k sedanji krizi in ima v poslu finančne interese.
Paket pomoči in davčnih olajšav bo reševal le dolg finančnih ustanov, problemov osebnega in javnega dolga direktno ne bo naslovil. Tako finančno ministrstvo ne bo reprogramiralo zapadlih hipotek, kot je bilo storjeno v 30-ih letih, po največjem borznem zlomu vseh časov. Očitno je, da danes Rooseveltov »New Deal« ideološko ni primeren, čeprav je takrat zaposlil miljone ljudi, zgradil ali obnovil državno infrastrukturo in posledično vzpostavil socialno varnost in državo blaginje, kakršne pred tem Amerika ni poznala.
Poleg finančnih institucij je pred verjetnim bankrotom še 10 do 12 zveznih držav, saj ne morejo plačati zaposlenih v javnem sektorju. Kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger je finančno ministrstvo že zaprosil za kratkoročno posojilo v vrednosti 7 mrd $.
V času pred glasovanjem so informatiki ameriškega kongresa omejili količino elektronske pošte, da bi preprečili izpad računalniškega sistema. Prebivalstvo je senat in kongres zasulo s pozivi, da naj država pomaga ljudem in ne finančni industriji.

Po najnovejši oceni Mednarodnega denarnega sklada se slabo piše tudi ostalem svetu, v prvi fazi najbolj razvitim državam. ZDA naj bi prihodnje leto imele le 0,1 procentno gospodarsko rast, Nemčija gospodarske rasti ne bo imela, Velika Britanija in Italija bosta imeli negativno gospodarsko rast. Še najbolj naj bi šlo Kanadi, ki ji ocena kaže na okoli 2% rast.

DO NACGA!

V osnutku protiteroristične zakonodaje, ki jo je predlagala Evropska komisija, bodo morala imeti vsa evropska letališča do leta 2010 nameščene digitalne skenerje za pregled potnikov. Ti skenerji delujejo na osnovi elektromagnetne resonance in v popolnosti odkrivajo formo človeškega telesa. Ko je bila nova tehnika testirana na Heatrowu, so bili prostovoljci, ki so sodelovali v pregledu, zgroženi nad natančnostjo in eksplicitnostjo 3D posnetkov.
Američani imajo takšne naprave že nekaj časa nameščene na letališčih v New Yorku in Los Angelesu.

Jura Štok