Vest

SVETOVNI KAZINO OZ. RUSKA RULETA OZ. ZAKON DŽUNGLE

Evropske države so za zagotovitev likvidnosti bank in ostalega finančnega sektorja na trg plasirale kar 1,3 biljona evrov. Da bo bolj jasna velikost paketa; gre za polovico nemškega oziroma za kar 26 letnih slovenskih bruto domačih proizvodov.
Čeprav so se tečaji delnic na borzah okrepili, to ni nikakršno zagotovilo, da se bo svetovno gospodarstvo kmalu izvleklo iz krize.
Vodstvo Mednarodnega denarnega sklada opozarja, da ameriškim in evropskim intervencijam navkljub obstaja velika verjetnost sistemskega kolapsa svetovne ekonomije. Posledice finančne krize bo realni sektor trpel še dolgo, z njim pa tudi večina prebivalstva.
Mednarodni denarni sklad je bil ustanovljen prav z namenom, da bi vršil nadzor nad mednarodnim finančnim sistemom. V 70ih je prevzel dominantno vlogo, saj so se ZDA odrekle vezavi dolarja na zlato, s tem pa podrle temelj menjalnim razmerjem, ki so bila postavljena s sporazumom Bretton Woods tik po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je zagotavljal nadzor ter omejevanje bega kapitala in določal razmerja med posameznimi valutami. V skladu z današnjo neoliberalno doktrino teh preprek ni več, prost pretok kapitala je razumljen kot univerzalna pravica.
Voditelji evro območja so se med vikendom dogovorili ne le za ogromen finančni paket pomoči, temveč tudi za novo novembrsko srečanje. Francoski predsednik si želi, da bi to srečanje postalo sodobni Bretton Woods, torej da bi sprejeli nova pravila igre za finančne in bančne trge. Italijanski premier je dejal, da so se z ostalimi voditelji pogovarjali celo o ideji, da bi začasno, dokler se ne bi dogovorili za nova pravila, ustavili poslovanje svetovnih finančnih trgov.
Zanimivo je, da prav del finančnega sektorja, ki je pobiral izjemne dobičke, sedaj poziva k državnim intervencijam. Prosi torej za državno vmešavanje, čemur je ne le nasprotoval, v zadnjih 30 letih je naredil vse, da se je nadzora skoraj v celoti osvobodil.
Čeprav države rešujejo zavoženi finančni sektor, je iz Londonskega Cityja prišla novica, da si je finančna smetana v tem letu izplačala že 28 mrd funtov nagrad.

POVEZOVANJE IZVEN USTALJENIH POTI

K povezovanju nekoč sprtih držav je veliko pripomogla arogantna ameriška zunanja politika in zamenjave političnih elit v tradicionalno desničarskih državah. Bolivija in Iran sta šele pred kratkim vzpostavili diplomatske odnose, povezovanje in sodelovanje pa pospešeno naraščata. Lani je predsednik Ahmadinedžad obiskal Bolivijo in ji obljubil pomoč v vrednosti 1 mrd $. Sedaj Iran sledi vzgledom Kube in Venezuele, zato bo financiral dve veliki javni kliniki. Gradnja klinik bo pilotski projekt, ki mu bodo sledile podobne investicije v javno zdravstvo širom Južne in Centralne Amerike.

ŠE ENA LEVIČARSKA J. AMERIŠKA VLADA

V petek je odstopila perujska vlada. Odstop je ponudila zato, da bi se izognila razpravi v parlamentu o podkupovanju s strani naftne industrije. V javnost je prišlo 9 avdio posnetkov, na katerih so posneta pogajanja vladnih predstavnikov z naftnim mogotcem, ki je zastopal norveško naftno družbo Discover Petroleum. Norveška družba bi morala dobiti vseh pet koncesij za poskusne vrtine in raziskavo potencialno zanimivih območij. Norvežani trdijo, da niso vpleteni, hkrati pa najavljajo, da se bodo umaknili iz projektov v Peruju.
Takoj za odstopom je prisegla nova vlada, ki jo vodi Yehud Simon, dosedanji levičarski guverner. Ministri, ki niso bili vpleteni v naftni škandal so obdržali položaje.

ČILE ZAPIRA OFICIRJE

Vrhovno sodišče Čila je izdalo nalog za aretacijo petih visokih oficirjev. Obsojeni so umorov političnih nasprotnikov v času vladavine vojaške diktature generala Pinocheta. Vsi obsojeni so bili člani vojaške komisije bolj poznane pod imenom »Karavana smrti«, ki je po državi pobijala ljudi osumljene simpatiziranja z levico. Upokojeni generali so obsojeni na 4 ali 6 let zapora. Zaradi visoke starosti so njihovi odvetniki, podobno kot pri generalu Pinochetu, zagovarjali stališče, da se mora proces ustaviti. Oficirji naj ne bi bili sposobni razumeti vsebine obtožnice, še manj pa aktivnega sodelovanja pri obrambi.

IGRE ZA KAVKAZOM

Gruzija je takoj po koncu spopadov sprožila postopek proti Rusiji pred mednarodnim kazenskim sodiščem v Hagu. Rusijo so obtožili neizzvanega napada na Gruzijo in etničnega čiščenja. Sodišče je obtožnico spremenilo in jo razširilo proti obema vpletenima državama. Obe državi je pozvalo, da ne glede na etnično pripadnost dovolita ljudem svobodo gibanja in bivanja, še posebej pa zaščitita begunce in njihovo premoženje.
Gruzijski predsednik je na tiskovni konferenci z evropskim komisarjem Manuelom Barrosom priznal, da je Rusija izpolnila vse sklepe prvega dela sporazuma. Ta predvideva končanje vseh vojaških operacij, prost dostop do humanitarne pomoči, umik gruzijskih in ruskih vojakov na položaje pred začetkom vojne in začetek pogajanj o prihodnjem statusu Južne Osetije in Abhazije.

Jura Štok