Vest

vratar je rekel/-la:

Opet se javio druže ruže naredniče tenkistu. Izabrao je novo žrtvu sa starim glupima pitanjima na koja ni najpametniji čovjek ne može odgovoriti.

Srdačno te pozdravlja uvjek tvoja
Desanka Šakič

Tara je rekel/-la:

Sm mislna, da ste že nehal, pa vidm, da postaja še bolj zanimivo. Mogoče bo pa prišla na dan kakšna Šuštaršičeva svinjarija, saj že njegovi dolgoletni sodelavci ne zdržijo več teh krivic.

Nina je rekel/-la:

Če g. Jug trdi, da so rezerve namenjene za nemoteno delovanje invalidskih organizacij, potem morajo dati manjkajoča sredstva društvuYHD.

Borut Pogačnik je rekel/-la:

Spoštovani udeleženci spletnega foruma,
prebral sem številna mnenja, ki jih nizate na spletnem forumu. Opazil sem, da pod različnimi psevdonimi nastopajo večkrat isti pisci. Toda bistvo, ki me neprijetno preseneča je v tem, da takšne razprave ne vodijo nikamor. Predlagal bi, da vsi tisti, ki nismo invalidi, v tem početju ne sodelujemo, invalidom pa, da se končno po tolikih desetletjih nasprotovanj, v letu 2009 vsedejo za okroglo ali oglato mizo in za začetek nekoliko stran od javnosti razčistijo vse svoje težave, vprašanja in naredijo akcijski načrt dobrega sodelovanja.
Če greste med invalide na podeželju in stran od urbanih središč, boste lahko ugotovili, kaj invalidi resnično potrebujejo in česa še vedno nimajo. Nič nam ne pomaga, da na deklarativni ravni sprejemamo visoko zveneče dokumente OZN, ko pa v sami mali domovini, ne moremo doseči soglasja o najbolj pomembnih in življenjskih vprašanjih za invalide. Da to drži me prepričujejo tudi dejstva sama, da se po tolikih letih polemik ni našlo prav nič skupnega in povezovalnega, ampak se prepad med nasprotniki samo še poglablja. Adventni čas je gotovo čas, ko bi lahko vsi zmogli malo več vpogleda vase in naredili vsaj minimalni napor za sožitje. Tu ni potrebna nobena sprava, saj ni bilo nobenih žrtev in mučenj, ampak je potrebna samo dobra volja, ki jo, tako vsaj upam, premore človeško bitje.
Vsem udeležencem želim v tem duhu in sporočilu vesel božič in srečno novo leto ter vabim še ostale “nasprotnike”, da si ne samo zaželijo isto, ampak tako tudi delujejo!
Borut Pogačnik
na Dan človekovih pravic, 10. december 2008

mag je rekel/-la:

Ž I V L J E N J E P I S

Boris Šuštaršič se je rodil junija 1945 v Ljubljani. Njegovo življenje je
odločilno zaznamovala invalidnost, ki se je začela pojavljati v 2. letu starosti,
ko ni stabiliziral hoje kot drugi otroci. Ima dedno progresivno živčno-mišično
obolenje, zaradi česar je od svojega 11. leta na invalidskem vozičku. Stanuje v
Ljubljani v lastnem stanovanju, redno zaposlen pa je kot direktor invalidskega
podjetja Birografika BORI.
Kljub hudi invalidnosti je ob podpori staršev redno končal osemletko in
opravil gimnazijsko maturo. Na univerzi je študiral angleščino in francoščino,
vendar je s tem študijem v drugem letniku leta 1966 moral prenehati, ker je
tedaj postal prvi predsednik novoustanovljenega Združenja distrofikov
Jugoslavije in tri leta zatem tudi predsednik Društva distrofikov Slovenije. Od
tedaj je vso svojo življenjsko aktivnost podredil organiziranemu delovanju v tej
invalidski organizaciji in sodelovanju z drugimi interesno organiziranimi
skupinami invalidov. Že dolgo let uspešno gradi sistem organizacijsko močne
in razvejane, ekonomsko uspešne in človeško optimistične politike celostne
skrbi za distrofike in tudi druge invalide v komplementarnem razmerju s
starejšim prebivalstvom. Ta sposobnost povezovanja ločenih sestavin v nove
celote ga je pripeljala do vodenja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij
Slovenije, v katerem je bistveno prispeval k razvoju kulture sodelovanja med
različnimi skupinami invalidov, ki zadovoljujejo izvirne potrebe po druženju s
sebi enakimi, po aktivnosti, po soupravljanju, po socialni in ekonomski enakosti
ter specifičnih pomočeh.
Življenje Borisa Šuštaršiča je prepleteno s svojstvenim načinom
sprejemanja lastne invalidnosti. Posvetil se je zbiranju specifičnih znanj, da bi
uresničil številne zamisli in jih umestil kot dosegljive v življenju invalidov. Utrdil
je sodelovanje invalidskih organizacij v Sloveniji, ki predstavljajo
najmočnejšega sogovornika državi pri uveljavljanju interesov invalidov do
ustreznejšega mesta v družbi. Bil je eden od pobudnikov za funkcionalno
povezovanje nacionalnih invalidskih organizacij, ki ima sedaj že več kot 40
letno tradicijo. Leta 2007 je bil konstituiran Nacionalni svet invalidskih
organizacij Slovenije tudi v svojstvu pravne osebe in ima aktivno vlogo kot
polnopravni član Evropskega invalidskega foruma (European Disability Forum
– EDF), ki je reprezentativna civilna institucija 50 milijonov evropskih invalidov
na nivoju EU. V NSIOS vključene reprezentativne in druge invalidske
organizacije, ki delujejo na državni ravni, so na omenjeni konstitutivni skupščini
izrekle polno podporo k novemu 4 letnemu predsedniškemu mandatu Borisa
Šuštaršiča. Zaupanja pa ne izkazujejo samo slovenski invalidi, ampak tudi
predstavniki vseh nacionalnih svetov držav članic EU in drugih evropskih
invalidskih organizacij, ki so Borisa Šuštaršiča izvolili za člana predsedstva
EDF (board of directors) in ima tako vsakih 6 mesecev možnost še posebej
detajlnega vpogleda v invalidsko in s tem hkrati tudi v splošno socialno politiko
vsakokratne predsedujoče države EU.
2
Enako uspešen je pri povezovanju invalidskih podjetij. Izdelal je
ustanovitveni laborat in programsko zasnovo uspešne poslovne politike
invalidskega podjetja Birografika Bori v Ljubljani leta 1980 in nato še za
invalidsko podjetje Dom dva topola v Izoli leta 1987. V obeh primerih je
ustanovitelj Društvo distrofikov Slovenije kot 100% lastnik, kateri v obeh
invalidskih podjetjih izvaja statutarno določene socialne cilje, zlasti na področju
usposabljanja in zaposlovanja težjih invalidov distrofikov pod posebnimi pogoji
ter ohranjevanja njihovega zdravja na izven bolnišnični način. Bil je predsednik
Združenja invalidskih podjetij Jugoslavije, sedaj pa vodi enako institucijo v
samostojni slovenski državi, to je Zavod invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS).
Odločilno je prispeval, da so se slovenska invalidska podjetja konec 80. let
razvojno usmerila na tržno poslovanje, seveda ob določeni sistemski državni
ekonomski podpori. Koncept tradicionalnih zaščitnih delavnic je bil namreč
pretirano vezan na status pasivne socialne institucije. V zadnjih dveh letih je
ustvarjalno prispeval k temu, da je direktiva EU o državnih pomočeh na
področju invalidskih podjetij bolj ugodna za nadaljevanje tozadevne slovenske
nove prakse.
3
Boris Šuštaršič je nedvomno postal specifični izvedenec za učinkovit
menedžment na področju invalidskega varstva, seveda v kontekstu celotnega
socialnega varstva, na katerem združuje tako praktično kot teoretično delo ter
je bil pobudnik številnih socialnih inovacij. Je avtor ali soavtor številnih člankov,
strokovnih prispevkov, referatov in medijskih prispevkov iz tematike
invalidnosti. Posebno pomemben je njegov prispevek pri nastanku sedaj
veljavne državne razvojne strategije na področju invalidskega varstva, katero
sta sprejela leta 1991 slovenska vlada in parlament. Slovenska vlada ga je
namreč imenovala tudi za predsednika delovne skupine, ki je ta dokument
izdelala.
Kot direktor Birografike BORI je že leta 1989 dojel globalni pomen
digitalne tehnologije za barvni in črno beli tisk ter seveda tudi za obdelavo
informacij ob uporabi inteligentnih sistemov. Tako je bistveno vplival na razvoj
tega invalidskega podjetja, ki zaposluje skupino najtežje zaposljivih invalidov in
je danes uspešno tržno podjetje na najvišji možni tehnološki ravni v EU.
Poleti 2005 je bil imenovan in izvoljen za prvega podpredsednika Sveta
Vlade Republike Slovenije za invalide, ki je posvetovalni organ Vlade
Republike Slovenije ter obravnava vso sistemsko zakonodajo v fazi
medresorskega usklajevanja in se opredeljuje do aktualnih invalidskih zadev z
vidika izvajanja integralne državne invalidske politike.
Lani je bil že drugič izvoljen za predsednika nadzornega sveta Loterije
Slovenije d.d., v okviru katere se prirejajo klasične igre na srečo, ki so izvor
državnih koncesijskih dajatev za financiranje invalidskih, humanitarnih in
športnih organizacij.
Leta 1992 je bil prvič izvoljen v Državni svet Republike Slovenije, nato
pa še leta 1997 za njegov drugi mandat. Poleg splošnih državnih zadev se še
posebej posveča urejanju državne regulative v korist prijaznega življenja vseh
invalidov, starejših prebivalcev, socialno ogroženih skupin z družbenega
obrobja, različnih diskriminiranih skupin prebivalstva, na drugi strani pa se
zavzema tudi za takšne socialne mehanizme, ki podpirajo ljudi v obdobju
njihove največje produktivnosti. Zavzema se, da Slovenija ostaja socialna
država skladno z 2. čl. Ustave RS in da slovenska država vzdržuje in razvija
razvidno socialno politiko, prek katere bi bila socialno ogroženemu
prebivalstvu dana zadostna podpora, da ne bi zašlo v neizhodne stiske zaradi
tržne tekmovalnosti.
Novembra 2007 je bil znova izvoljen v Državni svet Republike Slovenije
kot državni svetnik za področje socialnega varstva. Ob konstituiranju v
sedanjem 5 letnem mandatu je prodrl s svojim predlogom, da se interesna
skupina državnih svetnikov s področja tako imenovanih družbenih dejavnosti
identificira v dve razvidni skupini ter sta bili zato imenovani komisija za
socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in komisija za kulturo, znanost in
šport. Boris Šuštaršič je bil imenovan za predsednika prve komisije.
4
Že drugi mandat je predsednik evropske asociacije distrofikov EAMDA,
ki bo leta 2009 prestavila svoj sedež iz Malte v Republiko Slovenijo. To
evropsko sodelovanje je leta 2007 dobilo še široko strokovno podlago v
razvejanem projektu »Treat NMD«, ki povezuje raziskovalne in klinične
institucije na področju zdravljenja mišičnih in živčno – mišičnih obolenj.
V okviru tega mednarodnega projekta kot predstavnik EAMDA sodeluje v
odboru za znanost in tehnologijo.
Izredno aktiven je pri oblikovanju zakonodaje. Tako na primer v današnji
slovenski zakonodaji ni nobene sistemske ali podrobne zakonske rešitve v
korist invalidov, invalidskih organizacij in invalidskih podjetij, h kateri ne bi dal
večjega ali manjšega prispevka. Aktualnost njegovega celovitega delovanja se
kaže tudi v tem, da je v samostojni slovenski državi prejel nagrado Ministrstva
za delo, družino in socialne zadeve za izjemne uspehe pri delu na področju
socialnega varstva in državno odlikovanje s častnim znakom svobode
Republike Slovenije za zasluge in osebni prispevek v dobro invalidom
Slovenije. S svojim delom in celotnim življenjem dokazuje, da je aktiviranje
ljudi za reševanje lastnih socialnih stisk prvo in poglavitno načelo uspešnega
socialnega varstva in da se to načelo uresničuje prav tako z uveljavljanjem
splošnih človekovih in specifičnih invalidskih pravic.
* * * *
Pripravila:
Kristina VODA – asistentka glavnega tajnika NSIOS
Ljubljana, 26. 09. 2008

magi je rekel/-la:

CV

Boris Šuštaršič se je rodil 20. junija 1945 v Ljubljani.
Ima dedno progresivno živčno-mišično obolenje, zaradi česar je v njegovem 24 urnem bioritmu vezan na invalidski voziček in stalno fizično pomoč druge osebeb. Stanuje na Linhartovi 1 v Ljubljani, je direktor invalidskega podjetja Birografika BORI zaposlen za skrajšan delovni čas 4 ur, predsednik Društva distrofikov Slovenije, predsednik NSIOS, ZIFS, Uprave Doma dva topola d.o.o., invalidskega podjetja, državni svetnik za družbene dejavnosti. Končal je osemletko in opravil gimnazijsko maturo. Na univerzi je študiral 1. letnik angleščino in francoščino in ostal večni študent, ker je 1966 opustil študij in postal prvi predsednik novoustanovljenega Zveze mišično in žično-mišično obolelih Jugoslavije in tri leta zatem tudi predsednik Društva mišično in živčno mišično obolelih Slovenije. Zgodaj je postal družbeno politično aktiven in kmalu postal član ZK (OO Anton Tomaž Lihart). Velike zagovornike je imel v Vidi Tomšič, Marku Orožnu in Dušanu Švari. Že dolgo let uspešno gradi politiko svoje celostne podobe pod vtisom skrbi za mišično obolele in tudi drugih invalidov. Vodi Nacionalni svet invalidskih organizacij
Slovenije, v katerem prispeva k sodelovanju med različnimo zainteresiranimi in njemu lojalnimi skupinami invalidov, ki zadovoljujejo izvirne potrebe na t.i. agregatnem motivu. Življenje Borisa Šuštaršiča je prepleteno s svojstvenim načinom vsiljevanja njegove lastne invalidnosti drugim. Posvetil se je zbiranju in animiranju znanj drugih, da bi uresničil številne zamisli in jih umestil kot dosegljive v življenju invalidov. Z podreditvijo financiranja oziroma z zagotovljenimi vsakoletnimi finančnimi viri je veliko eksperimentiral in manipuliral v odnosu do drugih invalidskih organizacij, ki so začele nastajati po vzpostavitvi pluralizaciji socialno varstvenih storitev MDDSZ sredi 90 let prejšnega tisočletja. Vse funkcije si je pridobil s finančnimi sredstvi in manipulativnim marketingom za katerega je postal tokom dolgoletne kariere laični izvedenec. Zadnjih 10 let je obseden z delovanjem in omejevanjem alternativnih invalidskih organizacij, kateri delovanje temelji na socialnem modelu in doslednem uveljavljanju človekovic pravic invalidov in njihovemu enakopravnemi vključevanju na vseh področij. Poseben izziv mu pomeni borba proti YHD in v svoji funkciji člana Sveta Vlade RS za invalide je koordiniral izdelavo publikacije v slovenskem in angleškem jeziku, ki so ga distribuirli po Sloveniji in EU, čeprav se je Vlada RS od tega gradiva distancirala. Zadnjih deste let je nedvomno rekorder po številu sproženih civilnih in kazenskih zadev uprerjenih v smislu obvladovanja, ustrahovanja proti posameznikom in nelojalnim organizacijam ali komurkoli, ki bi si drznil ogroziti njegovo videnje invalidskega varstva.

Iskren je rekel/-la:

Objektiven prispevek kocke za župco “magi”. Verjetno je osnovna sestavina te kocke svinjina. In to zaradi zastarelosi pokvarjena. Nikjer ni namreč zapisano koliko invalidom (vključno z nekaterimi seratorji na tem forumu) in neinvalidom je ta Šuštaršič dal službo in jim omogočil, da z lastnim delom pridejo do takoimenovanega neodvisnega življenja.

In še marsičesa drugega ni zapisano, kar bi lahko nevtralen opazovalec razumel kot pozitivno lastnost Šuštaršiča - tega pa tu res ne želimo, kajne?

Bodo ti trije odstavki dovolj za nov iskren izliv verbalne gnojnice “objektivnih” forumašev?

pepe je rekel/-la:

Zanimivo, ja oni v NSIOS in FIHO počnejo samo to in večinoma samo to, programe pa na papirju, to je bilo že večkrat tako in kaj pomaga tudi, če v YHD povedo svoje mnenje, ki se ne upošteva, oni izvajajo programe v praksi in ne na papirju.

kumunizem prihaja je rekel/-la:

Besedilo:
Številka: 499/2008
Datum: 17.6.2008

Državni zbor Republike Slovenije
Šubičeva 4

1000 LJUBLANA

ZADEVA: Soglasje Državnega zbora k spremembam in dopolnitvam Pravilnika

Po določbi 14. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS št. 44/96, 47/97 in 102/07) daje Državni zbor soglasje k Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO, kar velja tudi za morebitne spremembe in dopolnitve tega akta. Svet fundacije je na svoji seji dne 16.6. 2008 sprejel spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, s katerimi se realizira dolžnost uskladitve z zakonom, kot je določeno v 9. členu ZLPLS – B.

Spremembe in dopolnitve so utemeljene in pojasnjene v priloženi obrazložitvi.

Državnemu zboru v prilogi dostavljamo Spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji z dne 16.6. 2008 s prošnjo, da v svoji pristojnosti spremembe in dopolnitve čimprej obravnava in odloči o soglasju.

Prilagamo tudi besedilo členov pravilnika, ki se spreminjajo ali dopolnjujejo.

S spoštovanjem!

Predsednik sveta FIHO
Miran KRAJNC

Priloge:
- spremembe in dopolnitve pravilnika
- obrazložitev
- besedilo členov pravilnika, ki se spreminjajo ali dopolnjujejo

Na podlagi 14. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS št. 44/96, 47/97 in 102/07) in 16. člena Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 9/98), je svet fundacije na seji dne 16.6. 2008 sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA
o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji

1. člen

V prvi alinei besedila 5. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/98, 45/05 in 23/08) se številka »2« nadomesti s številko »3«.

2. člen
V besedilu 9. člena pod c.) se črta besedilo: »1. stopnja uveljavitve človekovih pravic invalidov«, nadaljnje točke pod c.) pa se preštevilčijo.

3. člen

Besedilo prvega odstavka 18. člena se spremeni tako, da glasi:
»V postopku razporejanja sredstev FIHO lahko sodelujejo tudi invalidske in humanitarne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev po tem pravilniku, in sicer tako, da se skupini invalidskih in humanitarnih organizacij posebej medsebojno usklajujeta po načelih solidarnosti in vzajemnosti v okviru razpoložljivih sredstev. Svoje predloge ločeno posredujeta komisijama.«

4. člen

V drugem odstavku 19. člena se besedilo »zaprosita za strokovno mnenje« dopolni tako, da se glasi: »lahko zaprosita za strokovno mnenje.«

5. člen

Črta se zadnji stavek drugega odstavka 21. člena in doda tretji odstavek, ki se glasi:

»Posamezni invalidski in humanitarni organizaciji, ki se je prijavila na javni razpis o razporeditvi sredstev, se izda pisni sklep z naslednjimi sestavinami:
- uvod z navedbo pravne podlage, obravnavane vloge in seje sveta FIHO, na kateri je bil sklep sprejet;
- izrek, ki vsebuje odločitev sveta;
- obrazložitev, v kateri se navedejo poglavitni materialno finančni in vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter ugotovitve in ocene, ki utemeljujejo odločitev o obravnavani vlogi posamezne invalidske in humanitarne organizacije;
- pravni pouk o pravici do pritožbe.«

6. člen

Za 21. členom se dodata nova 21.a in 21.b člen, ki se glasita:

»21.a člen

Zoper sklep o razporeditvi sredstev, s katerim je odločeno o njeni vlogi na javni razpis, lahko posamezna invalidska in humanitarna organizacija v roku 15 dni po prejemu sklepa vloži pritožbo, o kateri odloči Nadzorni odbor fundacije.

Nadzorni odbor odloča o pritožbi na svoji seji praviloma brez javne obravnave, lahko pa na sejo povabi pritožnika in druge osebe, če oceni, da je to potrebno zaradi razjasnitve posameznih vprašanj, pomembnih za odločitev o pritožbi.

Odločitev nadzornega odbora o pritožbi je sprejeta, če zanjo glasuje dve tretjini vseh članov nadzornega odbora.

21.b člen

Nadzorni odbor po opravljenem postopku na seji lahko:
- zavrže pritožbo, če je bila vložena prepozno ali če jo je vložila nepooblaščena oseba ali organizacija;
- odloči, da pritožbo zavrne, ker ni utemeljena in potrdi izpodbijani sklep sveta FIHO;
- zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev, pomanjkljivosti ali nejasnosti v izvedenem postopku priprave in sprejemanja izpodbijanega sklepa odpravi sklep sveta FIHO ter svetu naloži, da postopek dopolni in o vlogi ponovno odloči.

Nadzorni odbor o svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen.«

7. člen

Te spremembe in dopolnitve so sprejete, ko da k njim soglasje Državni zbor Republike Slovenije in začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradne listu Republike Slovenije.

Številka: 500/2008
Ljubljana: 16.6. 2008

Predsednik sveta FIHO
Miran Krajnc

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ZLPLS – B (Uradni list RS št. 102/07) je v 9. členu določil, da morajo biti splošni pravni akti fundacije usklajeni z določbami tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi, to je do 24.11. 2008. Med te splošne akte fundacije spada tudi Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Spremembe in dopolnitve pravilnika so torej nujne, da se zadosti tej zakonski obveznosti. Poleg tega ugotovitve in dosedanje izkušnje delovanja organov in služb fundacije narekujejo še nekatere druge potrebne spremembe in dopolnitve.

K 1. členu:
Sprememba je potrebna zaradi povečanja stroškov za delovanje FIHO, zlasti zaradi uvedbe poklicne funkcije direktorja in že doslej ugotovljenega porasta stroškov, povezanih s povečanjem obsega dela, tako pri individualnem reševanju vlog zaradi povečanega števila invalidskih in humanitarnih organizacij po javnem razpisu, kot pri razširjenem izvajanju predpisanega nadzora o porabi sredstev FIHO pri invalidskih in humanitarnih organizacijah, ki jih so/financira FIHO. Očitno je, da bi nadaljnja omejitev odhodkov po finančnem načrtu do 2 % onemogočila uspešno delovanje organov in strokovne službe FIHO.

K 2. členu:
Dosedanje izkušnje kažejo, da tako splošno opredeljeno merilo za ocenjevanje posebnih socialnih programov invalidskih organizacij v praksi ni izvedljivo. Področje človekovih pravic ima splošen družbeni značaj in tudi zato ne predstavlja konkretnega merila samo za invalidske organizacije posebej, kajti na področju ocenjevanja programov in storitev humanitarnih organizacij ta pravilnik takšnega merila ne določa.

K 3. členu
V prvem odstavku se določba o usklajevanju med humanitarnimi organizacijami glede na dosedanje izkušnje in ob upoštevanju organizacijske strukture spremeni tako, da se humanitarnih organizacij pri usklajevanju ne omejuje še na notranjo delitev različnih vrst humanitarnih organizacij. Ostalo besedilo prvega odstavka se redakcijsko prilagaja tej vsebinski spremembi.

K 4. členu:
Zaprosilo za strokovno mnenje Socialne zbornice ali druge ustrezne institucije se definira kot možnost in ne kot obveznost.

K 5. členu:
Glede na določbo 5. člena ZLPLS – B je potrebno dopolniti dosedanjo določbo o obliki in elementih sklepa o razporeditvi sredstev po javnem razpisu.

K 6. členu:
Dosedanjo določbo 21. člena o pritožbi je potrebno dopolniti z osnovnimi pravili o postopku reševanja pritožb v nadzornem odboru, kot pritožbenemu organu. Zato se dodajata nova 21.a in 21.b člen, ki urejata ta vprašanja.

K 7. členu:
Ta člen vsebuje običajno določbo k sprejemanju in uveljavitvi akta.

BESEDILO ČLENOV PRAVILNIKA, KI SE SPREMINJAJO ALI DOPOLNJUJEJO

5. člen

Odhodki v finančnem načrtu se razdelijo:
• na znesek, do 2% za delovanje FIHO,
• preostali znesek se razdeli v razmerju 65% za invalidske organizacije in 35% za
• humanitarne organizacije, pri čemer se za vsako skupino posebej predvidi 1% zneska kot
• nerazporejena rezervna sredstva,
• znesek sredstev za humanitarne organizacije se med splošne dobrodelne organizacije,
• organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč razdeli v razmerju, ki ga
• vsako leto določi svet na predlog komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za
• razporeditev sredstev humanitarnim organizacijam,
• oblikovana sredstva za invalidske in humanitarne organizacije se za vsako skupino posebej
razdelijo v razmerju najmanj 75% za financiranje oziroma sofinanciranje posebnih socialnih
programov in storitev ter delovanje organizacij, največ 25% sredstev pa za naložbe v
osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje.

8. člen

Iz sredstev FIHO se financirajo oziroma sofinancirajo tiste organizacije, ki so na podlagi zakona pridobile status invalidske ali humanitarne organizacije.

Organizacije iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

- da so vpisane v register invalidskih organizacij po zakonu o invalidskih organizacijah
ali v razvid humanitarnih organizacij po zakonu o humanitarnih organizacijah,
- da izvajajo najmanj en posebni socialni program ali program nacionalnega pomena za
funkcionalno, socialno ali zdravstveno ogrožene posameznike s celotnega območja
države,
- da se iste dejavnosti v celoti ne izvajajo v okviru javne službe,
- da imajo v skladu s 14. členom tega pravilnika izdelan finančno ovrednoten letni
delovni program za naslednje koledarsko leto, iz katerega so razvidni delovanje
(poslovanje in posebne aktivnosti), programi in storitve in naložbe v osnovna sredstva
organizacije ter njihovo vzdrževanje,
- da so pravočasno posredovale poročila o izvedbi programov, če so prejela sredstva za
preteklo koledarsko obdobje,
- da izvajanje posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij ter programov in
storitev humanitarnih organizacij ni pogojeno s članstvom v invalidskih in humanitarnih
organizacijah.«

9. člen

Pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij se upoštevajo naslednja merila:

a.) skupna splošna merila: racionalnost, smotrnost, učinkovitost, ekonomičnost ter
vzajemnost in solidarnost;

b.) skupna merila, ki se upoštevajo za posebne socialne programe invalidskih organizacij ter
programe in storitve humanitarnih organizacij:
1. programsko pokrivanje območja Republike Slovenije
2. programsko pokrivanje potreb ciljne populacije
3. dosežena raven socialne varnosti uporabnikov storitev s strani države, lokalne skupnosti
in zavarovalnic
4. pokritost ciljne skupine s programi drugih humanitarnih ali invalidskih organizacij
5. upoštevanje nacionalnih programov pri predlaganih projektih
c.) poleg skupnih meril se za posebne socialne programe invalidskih organizacij
upoštevajo še naslednja merila:
1. stopnja uveljavitve človekovih pravic invalidov
2. pomembnost posameznega posebnega socialnega programa za uresničevanje nalog iz
2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 10. člena zakona o invalidskih organizacijah
3. število uporabnikov posebnega socialnega programa in stopnja njihove invalidnosti
4. število in obseg aktivnosti v posameznem posebnem socialnem programu
5. izvajalci (posebna znanja, veščine, kdo je izvajalec)
6. socialni položaj uporabnika in potreba po njegovi psihosocialni rehabilitaciji
7. dodatni posebni stroški (razvoj, oprema, osebna pomoč, osveščanje, ipd.), temelječi na
invalidnosti uporabnikov
8. druženje s sebi enakimi zaradi uveljavljanja skupnih interesov, ki temeljijo na isti vrsti
invalidnosti.

d.) poleg skupnih meril se za programe in storitve humanitarnih organizacij upoštevajo še
naslednja merila:
1. vsebinska vključenost v uresničevanje namenov in ciljev, določenih v
7. členu zakona o humanitarnih organizacij
2. prepoznavno izvajanje socialnega programa skozi daljše časovno obdobje glede na
poslanstvo organizacije
3. vključevanje prostovoljcev pri izvajanju projektov/programov
4. prisotnost drugih sofinancerjev- proračunska sredstva, državni in lokalni razpisi,
mednarodni razpisi, donacije in lastni viri
5. programsko povezovanje z drugimi nevladnimi organizacijami
6. inovativnost predlaganega novega projekta/programa.

e.) za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij se upoštevajo naslednja merila:
1. organizacijska struktura in kakovost delovanja organizacije oz. zveze
2. število članstva in/ali uporabnikov
3. kakovost prijave
4. kakovost letnega poročila
5. mednarodno vključevanje
6. ocena nadzora organizacije s strani FIHO
7. urejenost obveščanja članstva in javnosti

f.) za naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje v invalidskih in humanitarnih
organizacijah se upoštevajo naslednja merila:
1. prostorski pogoji za opravljanje dejavnosti: posebni socialni programi, programi in
storitve, delovanje
2. opremljenost prostorov in drugih objektov za delovanje organizacije
3. izkazana dejanska utemeljenost predlogov za naložbe v osnovna sredstva ter njihovo
vzdrževanje
4. dejanski vpliv naložbe na omogočanje in uspešnost izvajanja dejavnosti organizacije
5. delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe

18. člen

V postopku razporejanja sredstev FIHO lahko sodelujejo tudi invalidske in humanitarne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev po tem pravilniku, in sicer tako, da se vsaka skupina organizacij (invalidske organizacije, splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč) posebej medsebojno usklajujejo po načelih solidarnosti in vzajemnosti v okviru razpoložljivih sredstev. Svoje predloge ločeno posredujejo komisiji.

Pristojna komisija lahko posamezne organizacije ali njihove skupine pred pripravo predloga za razdelitev sredstev povabi na razgovor ali pa to glede na naravo odprtih vprašanj naloži direktorju.

Medsebojno usklajevanje in posredovanje pisnih predlogov se izvede najpozneje v 15 dneh po prejemu zapisnika iz 15. člena tega pravilnika.

19. člen

Komisiji proučita tiste vloge, ki so bile popolne in naknadno dopolnjene po sklepu obeh komisij.

Pri ocenjevanju socialnih programov komisiji zaprosita za strokovno mnenje Socialno zbornico Slovenije ali druge ustrezne inštitucije, pri čemer komisiji lahko preverjata dejavnost posameznega vlagatelja na samem mestu izvajanja.

Člani komisij morajo delati po načelih nepristranskosti ter upoštevati zakonska določila o varovanju poslovnih in osebnih podatkov ter kodeks etičnih načel v socialnem varstvu.

21. člen

Predloga za razporeditev sredstev vsebujeta:

• naziv organizacije,
• višino zaprošenih sredstev,
• predlog za dodelitev sredstev, posebej opredeljen za programe, delovanje organizacij in
naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje.

Komisiji podata svetu FIHO strokovno oblikovane in utemeljene predloge za dodelitev sredstev. Svet FIHO sprejme sklep o razporeditvi sredstev na posamezne invalidske in humanitarne organizacije najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. Zoper sklep o razporeditvi sredstev, s katerim je odločeno o njeni vlogi na javni razpis, lahko posamezna invalidska in humanitarna organizacija v roku 15 dni po prejemu sklepa vloži pritožbo , o kateri odloči pritožbeni organ, določen s pravili fundacije.

kumunizem prihaja je rekel/-la:

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN INVALIDE

1. seja

(11. december 2008)

Sejo je vodila dr. Andreja Črnak Meglič, predsednica odbora.
Seja se je pričela ob 9.03.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Drage kolegice in kolegi. Dragi gostje, prav lepo pozdravljeni na 1. redni seji 0dbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Tone Rop. Sicer pa smo sklepčni in lahko pričnemo z delom.
K 1. in 2. točki dnevnega reda smo vabili tudi goste, in sicer: predstavnike Fundacije FIHO, predstavnike Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, še posebej pozdravljam državno sekretarko dr. Anjo Kopač, Zakonodajno-pravno službo in Komisijo Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
S sklicem 1. seje ste dobili tudi dnevni red in sicer:
- 1. točka: Spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji,
- 2. točka: Spremembe in dopolnitve pravil fundacije,
- 3. točka: Ustavna pobuda za oceno ustavnosti 62. člena Zakona o zaposlitvi in rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter
- 4. točka: Razno.
Ker do 12. ure prejšnjega dne nisem prejela nikakršnih pripomb na dnevni red, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Glede na to, da se 1. in 2. točka vsebinsko medsebojno povezujeta, predlagam, da razpravo pri 1. in 2. točki združimo, saj gre za povezano tematiko. Se strinjate? Dobro.

Torej, smo pri 1. IN 2. TOČKI DNEVNEGA REDA, to je SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O MERILIH IN POGOJIH ZA UPORABO SREDSTEV FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI ter SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVIL FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Kot gradivo ste prejeli, gradivo obeh sprememb je bilo objavljeno v Poročevalcu številka 88/08, dobili pa ste tudi: mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Uvodoma naj povem, da je Svet fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji dne 16. 6. sprejel spremembe in dopolnitve Pravilnika in pravil fundacije. Na podlagi pooblastila FIHA pa je predsednik fundacije dne 23. 06. 2008 poslal manjši popravek besedila nomotehnične narave. Tako popravljeno besedilo z dodatno obrazložitvijo je bilo kot celotno besedilo posredovano v soglasje Državnemu zboru.
Zdaj pa besedo dajem predstavnikom FIHO, da nam podajo uvod v obe točki.
Izvolite.

MAG. JANEZ JUG: Hvala za besedo. Jaz sem Janez Jug, direktor fundacije.
Jaz bi, ker je že nekaj starih članov tega odbora, pa bi vseeno spregovoril dve besedi o tem, namreč, kot veste na vsak akt fundacije, ki ga ima mora dati ustanovitelj soglasje in to je Državni zbor. Mi smo imeli konec leta 2007, je bil sprejet Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in v tistem zakonu je zajeta tudi naša fundacija tako, da tisti zakon je bil sprejet in nam nalaga dolžnost, da ga uskladimo z našimi akti v roku enega leta. To smo mi naredili, zdaj pa, malo smo, ne zamudili, ampak vmes so bile volitve in se je stvar nekoliko podaljšala tako, da je zdaj ta zadeva sem prišla. Bi pa rekel, da kar se tiče sprememb so tri, štiri bistvene in bistveno je to, da je ta akt uvedel pritožbeni organ v FIHU. To se pravi, nadzorni odbor je prvostopenjski pritožbeni organ, kjer se lahko na sklep Sveta FIHA pač tisti, ki je dobil sredstva in se ne strinja, pritoži. Druga zadeve je bila ta, da se je profesionaliziralo mesto direktorja. Ker, prej smo imeli amaterskega oziroma proti nagradi,

2. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) nadalje je notri tudi overjena sprememba strukture upravljanja, številčno ne drugače, to pomeni, da invalidi imajo 16 mest notri, država, vlada predlaga dva ministrstva; za delo in ministrstvo za zdravstvo, ostalo pa so humanitarne organizacije. No, to so glavne vsebinske zadeve te fundacije, vse ostalo je pa ostalo tako kot je bilo. Mi smo to zadevo na svetu fundacije sprejeli in zato predlagamo tudi tu, da se potrdi oziroma da se uskladimo, ker vidimo nekatere pripombe, mi se s temi pripombami strinjamo. Mogoče še edino ena zadeva notri. Mi smo imeli, ne vem koliko poznate, strategijo razvoja klasičnih iger na srečo v Sloveniji in tista strategija, ki je bila jo je vlada imenovana že leta nazaj, je bilo tudi opredeljeno, da lahko fundacija, to se pravi naša in športna iz viška sredstev ali iz nekih rezerv karkoli lahko sodeluje tudi pri kapitalski udeležbi, to se pravi pri lastništvu Loterije Slovenije oziroma pri športni loteriji. In mi smo tudi vnesli tu notri eno določbo, če fundacija ima neka sredstva, da lahko tudi poveča svoje lastništvo v teh organizacijah, ki predvideva klasične igre na srečo. Mi smo zaprosili tudi prejšnji Državni zbor za mnenje, kjer pa nam je predsednik takratni Cukjati odgovoril, da Državni zbor ni za to kompetenten oziroma da to ni njegova pristojnost, mi smo mislili iz higienskih razlogov, da ga seznanimo, ker je bil ustanovitelj, izrecno prepoveduje pa to, ko je bila ustanovljena fundacija je bil tisti ustanovitveni delež 40% vrednost Loterije Slovenije v delnicah, to je naša lastnina Loterije Slovenije, no in tam piše izrecno, da se to premoženje ne sme zmanjšati brez soglasja Državnega zbora, no, vse ostalo je pa, tako kot pravijo pravniki, dovoljeno, tako, da mi smo vseeno naše papirje dali, ker veste, da smo stalno pod neko lupo družbenega, ne družbene kontrole, ampak tudi ostalih organizacij, tako da imamo čiste račune in da ostanemo dolgo prijatelji, malo po domače povedano. No, to bi jaz imel čisto na kratko okrog tega in bi prosil, da bi nam to zadevo potrdili, ker v nasprotnem primeru, zdaj, mi smo profesionalizirali, imamo nove nadzorne odbore, število članov se je povečevalo in veste, da smo imeli mi v zakonu do zdaj, da se največ do 2% iz skupnih sredstev fundacije lahko nameni za financiranje delovanja teh služb oziroma celotno delovanje fundacije, vendar se je to zdaj striktno povečalo tudi s profesionalizacijo direktorja, no, imamo mi vgrajeno tudi notri do 3% in mi smo sicer sprejeli finančni načrt začasen, no, to je edini potem tak, da rečem, se nam zaradi tega mudi, da ne bi praktično onemogočali delovanje službe po finančni plati, za enkrat tega problema ni, ampak, če se to dolgo časa odlaša, ko znamo pa malo ne zaradi finančnih sredstev, ampak zaradi višine, ki je določena za te namene. No, toliko bi jaz imel kar se tiče uvoda, če bo pa kakšno specialno vprašanje, pa imam s sabo tudi pravnega svetovalca našega, pa vam bo mogoče tudi on kaj bolj detajlno povedal. Hvala lepa.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Hvala. Sedaj pa dajem besedo naši Zakonodajno-pravni službi. Lepo prosim, gospa Arko.

LENČA ARKO FABJAN: Hvala za besedo. Predlagane spremembe temeljijo na noveli Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Ta spremenjena zakonska ureditev zahteva
uskladitev podzakonskih aktov, vendar tukaj ne gre zgolj za uskladitev aktov fundacije, ampak je potrebna tudi uskladitev odloka o ustanovitvi

3. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) te fundacije. Spremembe odloka do sedaj še niso bile predlagane, je bila pa predlagateljica veljavnega odloka vlada, sprejemanje odloka pa je v pristojnosti Državnega zbora. Ker pa je tudi odlok podlaga za izdajo predpisov fundacij, kar je razvidno iz preambule teh predpisov, bi bilo smiselno neko sosedje pri usklajevanju teh predpisov. Same predlagane spremembe sledijo zakon, spremenjeni zakonski ureditvi in sicer tako opravila, kjer je dodanih še nekaj redakcijskih popravkov, kot tudi pravilnik, kjer so poleg tega še spremembe, ki so se pokazale za potrebne skozi delo same fundacije. Zato Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju ni podala pisnih vsebinskih pripomb. Kljub temu pa bi rada ob obravnavi na odboru izpostavila 9. člen sprememb in dopolnitev pravil, čeprav razlog za to izpostavitev ni v tem, da ne gre za spremembo, ki bi jo narekovala uskladitev z novelo zakona, gre pa za določbo v zvezi z odkupom delnic in sicer zakonska ureditev glede delnic Loterije Slovenije jasno opredeljuje delničarje, se pravi kdo so delničarji, določa pa tudi razmerja med deleži delničarjev in tudi v kasnejših določbah poudarja, da naj bi ta razmerja med delničarji se ustrezno ohranila. Glede na besedilo 9. člena sprememb pa je vprašanje ali je omogočena ta ohranitev med razmerji deležev in sicer je vprašanje ne v primeru z zakonom skladne razlage te predlagane spremembe, se pravi, da se ohranijo ta razmerja, ker je povsem jasno razvidno, kateri delničarji se lahko pojavijo kot prodajalci, temveč gre za vprašanje možnosti razlage, ki z namenom zakona ne bi bila skladna. Se pravi, da bi v primeru možnosti nakupa delnic, se kot kupec pojavil le eden od delničarjev, kar bi pa ta zakonsko določena razmerja, porušijo. Toliko. Hvala.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČERNAK MEGLIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim.

GOSPOD ______: Jaz bi samo, kar se tiče teh delnic. Kot veste, je bil tudi ta Zakon o igrah na srečo, ki pa ni doživel sprejema oziroma ni obravnave doživel v Državnem zboru. Tudi ti si govoril, mislim to kar je zakonodajna služba povedala, je malo obrnil tole zadevo, tako da mi ne gremo sedaj v nakup nekih delnic, recimo na trgu, to se pravi, da bi postfelske naložbe bile. Pri nas gre za to, da pridemo do lastništva. Lastništvo pomeni po temu, da bi se očuvali tega, da bi nekdo prevzel večinski delež v teh loterijah in čisto spremenil namen, to se pravi koncesijske dajatve ali pa recimo dobička. Ker vemo, da je bila Loterija Slovenija in Športna loterija, so bile ustanovljene izključno takrat, leta nazaj, da ne bi šel v zgodovino, da se financirajo iz dobička teh družb, posebni nameni. To pomeni humanitarni, invalidske in športne organizacije. In bojazen je tale, da če se lastništvo spremeni z nekaterimi ljudmi, ki jim ni to interes, posebno sedaj v zadnjem času, ker se bo verjetno tudi na gospodarskem področju dogajalo tole, da bodo probali, vsaj jaz sem videl poslovno politiko Hita Nove Gorice, kjer striktno govori, da naj bi te delniške družbe, to se pravi delniške družbe loterije, postale normalne, v tem smislu, da bi pač plačevali davke države, vse ostalo, zadeve iz koncesijskih dajatev, kar se je do sedaj dogajalo, bi pa ukinili. To pomeni, pa za socialno sfero v Sloveniji, strahovit udarec. Zaradi tega smo mi rekli, da bi bilo prav, če bi, ker včasih imamo neke presežke, včasih manke, pač ljudje, kolikor igrajo na loterijah, da bi mi prišli do tistega večinskega deleža, da bi lahko preprečili recimo to smer odtujitve lastništva in seveda tudi kapitala in pa financiranja teh pomembnih delov civilne družbe v Sloveniji. To je bil naš namen. Toliko, hvala lepa.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČERNAK MEGLIČ: Predvidevam, da bo

4. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Zakonodajno-pravna služba odgovorila na to. Izvolite.

LENČA ARKO FABJAN: Hvala za besedo. Tako kot sem izpostavila, je vprašljiva določba, glede na to kako se glasi, ker se nanaša tako na delež delnic v Loteriji Slovenije kot tudi na delnice drugih prirediteljev iger na srečo. In kot sem razumela iz te obrazložitve, je bil vaš namen glede delnic drugih prirediteljev iger na srečo, to pa iz določbe, tako kot se je glasi, ne izhaja. Kar pomeni, da je to nek razkorak med besedilom določbe in zasledovanjem ciljev. Hvala.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČERNAK MEGLIČ: Hvala. Želi še kdo od kolegov razpravljati na to temo? Če ne, bi nekako strnila razmislek na ta način, da glede na to, da ima naša Zakonodajno-pravna služba vsebinske pomisleke in glede na to, da je potrebno opraviti še določene redakcijske popravke obeh dokumentov, prav tako pa je potrebno z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije uskladiti tudi odlok o ustanovitvi Fiho v Republiki Sloveniji, predlagamo v obravnavo oziroma v sprejem temu odboru sklepe, ki vam jih bom prebrala. Ob tem lahko tudi rečem, da seveda podpiramo spremembe, vendar bi rekla tudi to, da čim boste vi to uskladili, bomo mi takoj dali na sejo odbora in gre lahko že na prvo redno naslednjo sejo Državnega zbora, tako da ne bi bilo kakršnihkoli pomislekov oziroma dvomov na naši strani.
Zato bi rekla tako, da oba predlagana akta fundacije, uskladite zaradi sprememb Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, prav tako pa predlagamo, da se pripravi tudi odlok, ki bo usklajen z Zakonom o lastninskem preoblikovanju…. Ti naslovi so tako dolgi, da si človek jezik zlomi.
Predlagam, da odbor sprejme naslednje sklepe; Odbor za delo, družino in socialne zadeve ter invalide, predlaga Svetu Fiho, da ponovno prouči spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in jih na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe tudi ustrezno popravi ter ponovno pošlje Državnemu zboru v soglasje.
Drugi sklep; Odbor predlaga Svetu Fiho, da ponovno prouči spremembe in dopolnitve pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in jih na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe in razprave na seji odbora tudi ustrezno popravi ter ponovno pošlje Državnemu zboru v soglasje.
Ter tretji sklep; odbor predlaga vladi, da čim prej pripravi in predloži Državnemu zboru v obravnavo in sprejem novelo odloka o ustanovitvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki bo usklajen z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Želi še kdo razpravljati o teh sklepih? Če ne, predlagam, da preidemo kar na glasovanje.
In sicer najprej na glasovanje o 1. sklepu. Ga bom še enkrat prebrala. Odbor za delo, družino in socialne zadeve predlaga Svetu Fiho, da ponovno popravi in pošlje Državnemu zboru v soglasje pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev. Sicer pa ste sklepe prejeli tudi na mizo. Glasujemo.
Kdo je za? (… članov.) Kdo je proti? (… članov.)
Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet.
Sedaj pa prehajamo na glasovanje o drugem sklepu. Glasujemo.
Kdo je za? (… članov.) Kdo je proti? (… članov.)
Ugotavljam, da je drugi sklep soglasno sprejet.
Sedaj pa prehajamo na glasovanje o tretjem sklepu. Glasujemo.
Kdo je za? (… članov.) Kdo je proti? (… članov.)
Ugotavljam, da je tudi tretji sklep soglasno sprejet.
Hvala lepa.
V naši sredi pozdravljam tudi gospoda Frangeža, ki se udeležuje seje namesto gospoda Tonega Ropa.
S tem zaključujem 1. in 2. točko dnevnega reda.

5. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Prehajam na 3. TOČKO. Z gradivom ste prejeli tudi gradivo za 3. točko, in sicer USTAVNE POBUDE ZA OCENO USTAVNOSTI 62. ČLENA ZAKONA O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV. Pobudo in mnenje Zakonodajno-pravne službe, kakor tudi mnenje Vlade ste prejeli skupaj z gradivom in sklicem seje. Sedaj pa sprašujem prisotne ali želi kdo obrazložiti, morda Vlada ali Zakonodajno-pravna služba? Ja, Vlada najprej, prosim.

DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala za besedo, predsednica. Pozdravljen odbor! Mi pri tem, v skladu z mnenjem, ki je bilo predano vam vsem v gradivo, nimamo veliko za dodati. Povedali bi samo jasno stališče, da je Vlada sprejela na svoji seji, da meni, da obravnavani členi in uredbo v svojem 4. in 5. členu niso v neskladju z Ustavo, tako da želimo, da tak sklep tudi Državni zbor sprejme. Hvala.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Hvala lepa. Še Zakonodajno-pravna služba.

LENČA ARKO FABJAN: Hvala za besedo. Tudi Zakonodajno-pravna služba meni, da sta….neutemeljeni in da izpodbijanje določbe 62. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov niso v neskladju z Ustavo. Izpodbijanje določbe določajo obveznost kvote za zaposlovanje invalidov, in sicer glede na število zaposlenih in glede na dejavnost. Pobudniki so mnenja, da je takšna ureditev v neskladju s 14. členom Ustave, torej z enakostjo pred zakonom, posledično pa tudi z 44.(?) členom Ustave s prepovedjo nelojalne konkurence. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je, da predstavlja takšna ureditev poseg v načelu enakosti pred zakonom, vendar pa takšen poseg ni nujno nedopusten. Takšen poseg je dopusten takrat, ko ima zakonodajalec za to utemeljene razloge in v obravnavanem primeru je takšne razloge imel, enako pa velja tudi za poseg v 74. členu Ustave. Dodajmo še, da bo moralo Ustavno sodišče presoditi tudi ali obravnavane pobude sploh izpolnjujejo pogoje za meritorno obravnavanje. Hvala.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o tej točki dnevnega reda? Je vse jasno? Če bomo imeli takšne krasne seje tudi v bodoče. No, če je temu tako, potem ugotavljam, da tako Zakonodajno-pravna služba kot Vlada menita, da so zahteve za oceno ustavnosti neutemeljene in da določba 62. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in 4. in 5. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov ni v neskladju z Ustavo. Zato predlagam odboru, da razpravlja o naslednjem predlogu sklepa: odbor se strinja z mnenjem Vlade in mnenjem Zakonodajno-pravne službe ter predlaga Zakonodajno-pravni službi, da v skladu z drugim odstavkom 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor, ki ga predsednik Državnega zbora posredoval Ustavnemu sodišču. Želi kdo razpravljati o predlogu sklepa? Če ne, potem prehajamo na glasovanje. Zdaj pa upam, da bo to šlo.
Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep soglasno sprejet. S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Prehajam na 4. TOČKO - RAZNO. Želi kdo razpravljati? Izvolite.

6. TRAK: (NB)

GOSPOD _______: Hvala lepa za besedo. V gradivu, ki je bilo dostavljeno za današnjo sejo, je tudi poročilo o delu tega odbora za letos. In na drugi strani pri točki 2, je tudi en stavek, ki se glasi “enakopravno obravnavanje invalidov ter izdajanje programov osebne asistence invalidov in hendikepiranim osebam in drugo.” V tej zvezi bi rad opozoril, da je isto, identično isto skupino slovenskim državljanom neprimerno hkrati imenovati z dvema različnima izrazoma. To v strokovnosti pravimo dikotomija, kar ni nobene pravne niti kakšne druge podlage. Torej, ko govorimo o vodenju državne politiku na nivoju slovenske države, potem glede na ustavo in sistemske zakone, je pravilno, da govorimo o invalidih. Če pa seveda se neka skupina sama tako imenuje, to je pa njena ustavna svoboščina. Hkrati bi pa argumentiral tudi s tem, da slovenska država je podpisala mednarodno klasifikacijo o funkcioniranju invalidnosti in zdravja in tam v prilogi 5 stoji ta stavek. Zaradi te skrbi smo se, govori o tem, da ne bi bili invalidi stigmatizirani ali etiketirani. Zaradi te skrbi smo se že na začetku prenove, sprejeli odločitev, da izraza “hendikep” popolnoma opustimo zaradi slabšalnega pomena. Torej, glede na to, da je tudi slovenska država podpisala ta meddržavni dokument, in ker tudi menim, da imamo v državni politiki to zadevo urejeno, bi prosil, da v prihodnosti ne bi istih državljanov s tema poimenovanima, obravnavali. Hvala lepa.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČERNAK MEGLIČ: Hvala lepa. Bomo upoštevali.
Želi še kdo razpravljati? Izvolite, gospod Uršič.

GOSPOD URŠIČ: Hvala lepa gospa predsednica. Lep pozdrav tudi vsem članicam, članom odbora! 3. december je bil mednarodni dan invalidov in naše ministrstvo je za to, da bi invalidi in tudi vsi drugi državljani, državljanke, čim bolj poznali pravice, načela, na katerih temeljijo mednarodni dokumenti in tudi slovenska zakonodaja, izdali konvencijo o pravicah invalidov za invalide prilagojenih oblikah, v brajici, v zvočni tehniki za slepe, na DVD-ju s prevodom v znakovni jezik za gluhe, v laku berljivi tehniki in pa tudi v običajni, torej kot ste vi v Državnem zboru sprejeli zakon o ratifikaciji. Se opravičujem, ker vam nismo še poslali to in vam obljubljam, da bomo vsem članicam, poslankam in poslancem v Državnem zboru poslali lahkoberljivo tehniko, pa to v osnovno. Če bi pa kdo želel tudi v DVD-ju, torej znakovni jezik ali pa v brajici, bomo pa z veseljem tudi to naredili. Namreč želimo, da tako kot je zapisano tudi v konvenciji, da so načela in pravice, ki so zapisane v tej konvenciji, ki je v Sloveniji zakon, samo po sebi razumljive, da kadarkoli karkoli obravnavamo, obravnavate, se pogleda in se upošteva, ne pa, da bi bilo nekaj posebnega ali pa posebej treba opozarjati. Zato torej se opravičujemo, ker vam na prvo sejo nismo posredovali teh dokumentov, bomo pa poslali. Ste pa tudi dobili, vidim, tudi s strani našega ministrstva Zbornik s konference, ki smo jo organizirali v času predsedovanja. Toliko, hvala lepa in seveda vse dobro.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČERNAK MEGLIČ: Hvala. Gospa Potrata.

MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospa predsednica. Jaz bi se tudi k 2. točki rada oglasila, ker je tukaj v drugem odstavku navedeno, da smo se ukvarjali tudi s problematiko slepih in slabovidnih v organih javne uprave in pravosodja, da z zadovoljstvom ugotavljam, da je samo sodišče pritrdilo tistim, ki smo takrat kot opozicija, opozarjali na to, da je invalidom, ki imajo možnost zmanjšati primanjkljaj, ker obstajajo ta sredstva, treba zagotoviti, da so neodvisne osebe. Gre za vprašanje uporabe brajice v javni upravi in v pravosodju in s tem je problem rešen. Upam, da bo Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide to sprejel kot opozorilo, naj vendarle upošteva stvari, ki govorijo v prid temu, da je treba zadeve povezane z invalidi, obravnavati na način, da se prisluhne interesom invalidov. Tako se mi zdi dobro. Enako kot je zadeva tudi še vedno vprašljiva glede gluhih in naglušnih in zadeve še niso rešene, niso dobre. Tudi v razreševanju problematike slepih in slabovidnih v šolskem sistemu bo še kakšna zadeva, ampak to zadeva drug odbor. Bi pa rada opozorila še na to, ker tukaj je razumljivo, da so samo tiste stvari zajete, ki jih je odbor obravnaval. Odbor je vendarle tudi matično delovno telo za področje, ki se mu reče, enake možnosti žensk in moških. In zato, ker dobivamo iz Evropske unije, iz evropskega parlamenta

7. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) sprejete dokumente, ki zavezujejo Slovenijo in predsednik Državnega zbora tudi pošilja posameznim delovnim telesom ta gradiva, bi vas posebej rada opozorila, da je bila tudi sprejeta resolucija o enakosti med ženskami in moškimi, da bo to verjetno obravnavala sicer komisija, ki je za to pristojna, ne bi pa bilo škoda, če bi to gradivo dobili tudi člani odbora, zaradi tega, ker smo mi tisti, ki sprejemamo zakonodajne postopke in tam so zavezujoče stvari, zaradi tega, ker Evropska unija vendarle opozarja, da je na zakonodajni ravni zadeva razmeroma dobro urejena, potrebno je pa spremljati uresničevanje teh načel in ker se bo Slovenija morala sprijazniti s tem, da kljub dobri zakonodajni vendarle nekaterih reči nimamo urejenih, gre predvsem za preprečevanje diskriminatornosti v zaposlovanju, pa tudi še v kakšnih drugih ukrepih, mislim na zagovornico ali zagovornika enakih možnosti, so to stvari s katerimi se bomo morali soočiti, pa je prav, da nanje opozarjamo, jaz pa tako ali tako, veste, da ne spustim priložnosti, da ne bi na to opozorila. Hvala lepa.

PREDSEDNICA DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Najlepša hvala. Želi razpravljati še kdo? Če ne bi vam rekla nekako glede na to, da je ta seja bolj namenjena problematiki invalidov, da je na dan invalidov 3. decembra potekal tudi sprejem in posvet pri predsedniku Državnega zbora. Na podlagi tega je nastal dokaj zajeten zapis tega srečanja in nekako nase prevzemam tudi obveznost, da bom iz teh pobud in predlogov, ki so jih posredovali sami invalidi, gospa Potrata zelo sprejemam vašo pobudo, da res upoštevamo mnenje tistih, ki jih problematika zadeva, pripravimo neke vrste pismo oziroma opomnik tudi za Vlado, da se stvari hitreje premaknejo in kot sem rekla nekako pobude bi lahko strnili v tri vrste pobud, prva je tudi že zahteva tega odbora iz prejšnjega sklica, da se pripravi evalvacija stanja na področju invalidskega varstva, pri čemer so invalidi posebej poudarjali na razkorak med zakonsko opredeljenimi pravicami in njihovo implementacijo, po nekje pa tudi na posamezne kolizije. Drugi sklop vprašanje se navezuje na določene zakonske ureditve, ki morda nimajo večjih finančnih posledic in tretji sklop pobud pa je povezan z večjimi finančnimi posledicami, kjer pa bomo morali v veliki meri upoštevati tudi dinamiko, ki jo bo glede na zaostrene socialne ekonomske razmere predvidevala Vlada, ampak jaz sem prepričana, da nekje z roko v roki odbor, Vlada in pa vse zainteresirane skupine lahko premaknemo stvari v korist te ciljne populacije. Sicer pa lahko rečem, ja, gospa Potrata, da sprejemam tudi vaše opozorilo glede enakih možnosti in se obvezujem, da bomo vsem članom posredovali predlagano gradivo. Hvala lepa. Želi še kdo razpravlja? Če ne, zaključujem 1. redno sejo odbora. Lepo se vam zahvaljujem za sodelovanje in lepo pozdravljeni.

(Seja je bila končana 11. decembra 2008 ob 9.35.)

——————————————————————————–

Balki je rekel/-la:

Kaj pa bi moral reči direktor Uršič?

kkkuu je rekel/-la:

Moral bi reči da meša drek na Ministrstvu za delo,družino in socialne zadeve.

gluhoslep je rekel/-la:

Saj ne morem verjeti, to se je dogajalo že drugim organizacijam začenši s Tišino. Takšen odgovor pomeni, da sta Šuštaršič in Jug vzpostavila vzvode za preprečevanje svobode druženja ljudi po Zakonu o društvih in vzpostavila monopol nad delovanjem invalidskih organizacij pod potronatom Uršiča. Kako poteka zadeva v društvih pa si poglejte Tednik iz prejšnega tedna, ko društvo določa nekomu ali je invalid ali ne seveda s pogodbeno plačanim zdravnikom. Tole kar so probali danes pa jim ni uspelo je še dodatna učvrstitev tega, kar smo nekoč poznali pod Loterijskim Zavodom Slovenije in Loterijskim Svetom, ki sta ga vodila Hren in kasneje Kržmanc, ko nihče izven teh organizacij ni mogel priti do sofinaniciranja, zato je logično tak pritisk na YHD saj želijo prisiliti uporabnike, da bo kot v starih časih odvisni od njihovih funkcionajrev in organizacij. G. Pogačnik je sicer lepo napovedal, ker pa niso bili pridni bodo leteli ven iz pisarne in kaj takega se bo zgodilo še marsikomu. Slišati je, da planirajo hiralnico za težke invalide, ki za njih zaradi narave prizadetosti niso več uporabni.

Gospa Čebaškova bi morala ukrepati. V New Yorku pa so glasovali Ivo Jakoveljevič, Mateja Toman, Štefan Kušar in verjetno tudi Uršič, še prej pa so vsiljevali svojo invalidsko identiteto na podalgi medicinske diagnoze kar je v svetu že zdavnaj passe, seveda pa se v Sloveniji to zlorablja.

Ali sedaj razumete invalid kaj pomeni borba za financiranje in delovanje YHD in program za neodvisno življenje invalidov?

Če jim uspe (NSIOS-u, Šuštaršiču, Uršiču) to uničiti se kar vsi po vrsti poslovite od neodvisnega življenje, komunizem prihaja v režiji teologov tipa Kušar, Uršič, Frangež ipd..

Še kakšnega od DDS bodo spravili na OMI in ga prepričali naj se vda v usodo, ker je to najbolje za njega!

zalostno je rekel/-la:

BODITE YHD BOŽIČEK, DEDEK MRAZ ALI BOTER - ZA VAŠO IN NJIHOVO NEODVISNOST!

Cel teden že poslušamo po radiu in TV agresivne reklame Loterije Slovenije d.d., o mega dobitkih za LOTO, LOTKA, SUPER LOTO, kjer bodo zagotovo izplačali MILIJON evrov, če pa sedmice SUPER LOTO ne bo, pa bodo dobitek prenesli v nižjo igro. Pred TV Odmevi zvečer vidim zelo pogosto v osrednji uri reklamo za LOTO, kjer sekunda stane od 50 do 100 evrov. Tudi po netu se ob bombastičnih in senzacionalističnih novicah pojavljajo reklame Loterije Slovenije d.d.

Loterija Slovenije d.d. je ob koncu leta pred prihajajočimi prazniki, ko se ljudem rajše razvežejo mošnjički, šla v agresivno marketinško ofenzivo, ki tudi veliko stane in logično iz tega glede na finančno krizo, recesijo, napovedano odpuščanja delavcev, računa na dober izplen. To je tudi na nedavnem zaprtem sestanku v Izoli potrdil predsednik NSIOS, da večja, ko je kriza, FIHO bolje stoji in ustvarjajo se presežki. Resnično toda žalostno, ker se NE UPOŠTEVAJO enakopravno invalidske in humanitarne organizacije o čemer je bilo zgoraj veliko napisanega!

Večina ljudi igra LOTO že vrsto let bolj za “gušt” ob splošnem zavedanju, da gredo sredstva za invalide in bolnike. Vse lepo in prav. Saj res gredo toda za katere invalide in bolnike? Ogromno ljudi poznam, ki so ob konstantnem igranju LOTO le redko kdaj v desetljetjih zadeli štirico. Pravzaprav pa sploh niso šli nikoli resnično preračunavati, da so v povprečju podarili Loteriji cca. 2000 evrov letno. Izgleda malo pa vendar je to ogromno.

Ker pa se naglo bliža 20. december, ko bo treba zagotoviti manjkajoča finančna sredstva in izplačati plače osebnim asistentom za november 2008 in januarja za december 2008 (namerno nezadostno odobrena sredstva od zaprošenih kljub obstoju zadostnih razpoložljivih sredstev) YHD programa za neodvisno življenje hendikepiranih (100 uporabnikov in 100 zaposlenih osebnih asistentov: 200 slovenskih družin), je zelo izvirno, da se pozove igralce LOTO in drugih iger na srečo, ki jih prireja Loterija Slovenije, da namesto, da vplačate listke, direktno pomagate društvu za teorijo in kulturo hendikepa YHD, ki ga vodi Elena Pečarič, kar direktno na TRR: 02011-0050155707 pri NLB D.D., s pripisom “za osebno asistenco YHD”. Tudi vsi drugi dobri in plemeniti ljudje vabljeni.

Res je, da ne boste v igri za mamljive dobitke, ki jih obljubljajo reklame, boste imeli pa vsaj enkrat tisti pravi solidarnostni občutek, da ste pomagali ljudem, ki resnično potrebujejo pomoč ter ste storili nekaj koristnega in plemenitega.

Bodite Božiček, Deked Mraz ali Boter YHD-ju.

Hvaležni vam bodo tako uporabniki kot osebni asistenti.

Srečno novo leto 2009.

karmen je rekel/-la:

Ta poziv sem razumla kot poziv igralcem lota, če so invalidi dali Rdečemu Križu zakaj ne bi blo tud obratno, že dolgo se ve da niso invalidi skregani in da ne morejo uresničevat pravic zaradi nekaterih invalidov, ki jim tega ne dopustijo na področju zdravstva in drugod, pomagajmo jim zakaj ne.

etik je rekel/-la:

Saj res raf,

dej se no vsaj podpis pod stvari, ki jih pišeš. Ne pa da se skrivaš kot kakšen pritepenček. Zdi se mi namreč, da imaš veliko noro dobrih stvari za povedat.

Daj imej jajca in se podpiš

Raf je rekel/-la:

Moraliteta napisal si, da nimaš jajc se podpisat, vsa čast, tekst pa ni isti razen, če si slaboviden, se opravičujem v tem primeru lp

Raf je rekel/-la:

A je gornji tekst isti? torej kdo ga je napisal? Meni se ni treba skrivati za nicki kar vi počnete ves čas!

Raf je rekel/-la:

Hudiča sem spregledal tudi nov Tednik, ki govori o institucionalizaciji bivalnih skupnosti v Sončku, je to neodvisno življenje? Ni! Najboljš bi bilo res ves cash FIHO-u dat, pa bi vsi invalidi živeli neodvisno. Wow.

Raf je rekel/-la:

ja moraliteta pretipkali ali kopirali ste moj tekst iz RTV bloga, to kar pa je napisano pod Zalostno pa ni v mojem imenu in sem pozorno primerjal, uprabnik z drugim Nicknameom je uporabil večino mojega teksta, razlika pa je evidentna. Sicer pa ste mi dal idejo, da bom ma svojem blogu objavil link do teh strani, kjer je marsikaj mogoče prebrati.

Linda je rekel/-la:

Vidim, da gospa Pečarič uporablja invalidski voziček. Iskreno me zanima, kako gospa in pripadniki hendikepa imenujejo invalidski voziček in druge pripomočke in znake za invalide?

Hvala za odgovor!

Raf je rekel/-la:

Pomagam prevesti:
“Lastniki kapitala in poslov bodo pri delavcih poudarjali in motivirali potrebo, da kupujejo njihovo drage ponudbe: stanovanja, hiše, tehnologije, zavezajoč jih pri tem, da jemljejo drage hipotekarne kredite do meje nezdržljivosti. In na konuc ti neplačani dolgovi bodo izvali propad bank, ki bodo morale bit nacionalizirane, in se bo država preusmerila na pot, ki pelje v komunizem ,,,” (Karl Marx, Das Kapital).

Zraven pa še dodam sporočilo prijatelja:
“Zivjo Raf

Mnogi so izgubili in ni izključeno, da je slo za zahodno krajo
stoletja. Pranje denarja skozi islandske banke je trajalo kar dolgo,
sedaj pa se rešujejo iz krize. Inflacija raste, se huje bo pa baje
ravno v Britaniji, saj tam veliko bank posluje enako kot so poslovale
islandske. Seveda za se večje vsote.

Lep dan zelim”

Linda poglejte ni problem v uporabe te ali one besede, ampak v vsebini izvajanja programov in doslednega uveljavljanja neodvisnega življenja. Glejte zakaj človek, ki dela domnevno 24 ur na dan in ima ogromno število funkcij, ki peljejo do korupcije in nezdružljivosti opravljanja in kolizije interesov, ne dela poln delavni čas 8 ur, dela na 4 urah, da država refundira njegovi firmi pol direktorske plače nazaj, zato, ker je invalid, ker hoče pokazati, da s svojim delom koristi svoji firmi, zakaj E. Pečarič dela polni delovni čas in tega ne izkorišča, ker hoče biti enakopravna, …

Sicer pa sem našel še tole zanimivo zadevo:

Besede… »Invalid si samo takrat, ko si nemočen. Zato za nas ta izraz ni več pravilen. Razlika je samo v tem, da smo vezani na voziček.«

…so besede Ivana Peršaka, dolgoletnega predsednika Zveze paraplegikov.

VIR: France Stele, Ladislav Lesar: “Sonca ni nikoli preveč”, Ljubljanski dnevnik, 1988, str. 68.

Raf je rekel/-la:

Linda še gospod Peršak je uporabil besedo: “voziček”.

Raf je rekel/-la:

Pri pregledu razmer na področju invalidskih organizacij želim najprej razjasniti manipulacije v terminologiji med pojmoma invalid(i) in invalidske organizacije. Predstavniki nekaterih materialno ter ubikacijsko etabliranih invalidskih organizacij (zelo dobro urejene finančne in prostorske razmere) že vrsto let pred in po uveljavitvi Zakona o invalidskih organizacijah v sporočilih za medije in na raznih novinarskih konferencah zlorabljajo terminologijo v odnosu do stroke in politike V javnosti največkrat nastopajo s pojmi, kot so npr. »slovenski invalidi«, in ne govorijo v imenu svojih organizacij. Ne glede na to, da jim je zgoraj navedeni sporni zakon podelil reprezentativnost, nimajo nikakršne osnove in pravice govoriti v imenu drugih, ampak samo in zgolj v imenu članov oziroma samih organizacij, ki jih predstavljajo. Tako se zgodi, da mediji zapišejo »Predsednik DZ RS sprejel slovenske invalide« ali pa »Slovenski invalidi so trenutno (ne)zadovoljni s predlaganim zakonom«, v bistvu pa gre za interesno povezane invalidske organizacije oz. njihove člane in nikakor ne za celotno populacijo hendikepiranih.

V samostojni Sloveniji vse do danes nismo rešili vprašanja ustrezne terminologije ter sodobne proti-diskriminacijske zakonodaje in prav tako še nismo vpeljali Mednarodne klasifikacije (ICF), ki jo je sprejela in potrdila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Žal pri nas še vedno prevladuje preživet medicinski model obravnave hendikepiranih. Terminologija bi se morala spreminjati v skladu z novimi konceptualnimi premiki in že zaradi teh sprememb je vse bolj nesporno, da beseda “invalidnost” ni več primerna beseda. V tem pogledu bi bilo potrebno poiskati nov skupen termin, ki hendikepiranih ne bi stigmatiziral.

Beseda invalid izhaja iz grške besede invalidus, kar pomeni šibek, nesposoben. Gre za besedo, ki je že precej stara in so jo še približno pred 20 leti poznale in uporabljale vse evropske države (der Invalid, an invalid; poznamo jo tudi v vzhodno-evropskih jezikih). Že sama beseda opozarja na družbeno gledanje na ljudi z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi: videli so jih kot šibke, nemočne, nesposobne in zato tudi neenake. To je bil razlog, da se je beseda po zahodnih državah začela zamenjevati za nove besede, kot so “disabled people”, “disabled person”, “person with disabilities”, “people with special needs”, “handicapped people”, “people with disabilites”. Tako kot na drugih področjih, je tudi tu postalo očitno, da vsebuje beseda invalid polno negativnih pomenov, ki se vzbudijo v ljudeh, ko nekoga imenujejo invalid. Tako danes tudi ne govorimo več o “kriplih”, “debilih” in “idiotih”, kar pa so bili še pred 90 leti običajni izrazi za hendikepirane ljudi. Beseda invalid je stigmatizirajoča, saj izpostavlja predvsem človekove nesposobnosti, ne pa človekovih (pozitivnih) zmožnosti. Zato so jo nekatere invalidske organizacije in društva začele nadomeščati z izrazi, kot so prizadete osebe, ljudje z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi, ljudje, ki so družbeno onesposobljeni, ipd. Ti novi izrazi opozarjajo na nov, drugačen, izboljšan odnos do ljudi z oviranostmi, ki ni več pokroviteljski, v smislu odnosa nadmoči nad šibkim, temveč izvorno temeljijo v enakosti.

Zaradi vpetosti termina »invalid« in vseh njegovih izpeljank v slovensko zakonodajo je dejansko vprašanje, če se bo v RS sploh kdaj – še posebej sedaj, po vstopu v EU – vzpostavila strokovna in politična volja do oblikovanja korektne terminologije. V predpristopnih pogajanjih z EU le-ta žal(!) od Republike Slovenije ni zahtevala ustrezne harmonizacije slovenskega pravnega reda z evropskimi pravnimi in civilizacijskimi standardi. Prav nasprotno, za ohranjanje dotedanje miselnosti in dotedanjih pridobitev so skupine neformalno povezanih ljudi in v NSIOS (predhodnik SIOS) interesno povezanih invalidskih organizacij z dolgoletnim političnim lobiranjem dosegle tudi – popolnoma nepotrebno, tudi po mnenju pravnih strokovnjakov(!) – dopolnitev 14. člena ustave RS, ki zato sedaj poleg »diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin« izrecno prepoveduje še »diskriminacijo na podlagi invalidnosti«. Resnično pirova zmaga za invalide/hendikepirane. Še ena posebnost, namesto univerzalnih enakih možnosti.

Raf je rekel/-la:

Čisto simpl glej tudi zadnjega čase popularni “golfisti” uporabljajo besedo hendikep, celo stavci ipd. “Hand in cap” je ena od izpeljank, ki se jo poslužujeta dva “slovenska?” invalida.

Jaz si to razlagam takole, da je cap oziroma če hoče KAPA FIHO, hand pa njegova ROKA, ki iz FIHO jemlje IN RAZPOREJA po milji volji denar, ki naj bi bil namenjen vsem organizacijam enakopravno.

Seveda pa bi želela preprečiti, da bi v to kapo lahko posegla še kakšna druga roka.

Raf je rekel/-la:

ŠE O KAPLARJIH SEM NEKAJ NAŠEL:

…..

In še o kaplarju številka 1 med invalidi. Saj veste. Ni da bi se oficir dajal z vojsko in minister z invalidi. Najbolj ležerni med ministri si je želel zagotoviti popolno varnost pred njimi in je zato pripravil unikum v Evropski uniji Zakon o invalidskih organizacijah, ki mu zagotavlja da bo vsa nezadovoljstva med invalidi rešil number one med njimi. Vse za en »izlazak u grad« in »oprostitev od požarstva«. In to bi sedaj radi naredili tudi gospodje poslanci. Naj se invalidi sami dogovorijo tem kako si bodo delili denar med seboj. To je najbolj pravično in v duhu Listine OZN o človekovih pravicah invalidov. Kot da bi bili invalidi neki Nadslovenci brez tajkunov, ki si znajo pravično med seboj deliti denar. Dragi poslanci pa še kakšni tajkuni so med njimi. In ko se invalidi tako lepo menijo med seboj klatijo takšne neumnosti, da se človeku lasje ježijo. Ampak če dobro premislim vam in vašim nakladanjem o ubogih invalidih, še do kolen ne sežejo.

No pa tole o poslancih je le za dušo. Jaz se oficirjem ne pritožujem več, da me kaplarji pustijo pri miru. »Snalazim se po krugu« in pazim, da nisem »poslednji u stroju«, ker zadnji so kaznovani in ne dobijo nič. In to delajo tudi moji kolegi v drugih invalidskih organizacijah, nihče več ne pomisli na to, da je eden vedno zadnji in je potem požarni namesto kaplarja.

……….

Zadovoljena je rekel/-la:

Mislim da Linda zasluži odgovor na vprašanje kako hendikepirani poimenujejo invalidski voziček.
Linda jaz ti dam konkreten odgovor da boš lajže spala.
Invalidski voziček hendikepirani poimenujejo- Dvokolno guralo.
Invalidski voziček na akumulator - Akumulatorsko električno pokretalo.

moraliteta je rekel/-la:

Pa dajte nehat ljudje božji, čisto nič vas ne razumem.

Šel sem pogledal na golfportal.info, kjer so zbrani vsi slovenski hendikepi in moram reči, da sem se zares potrudil, ampak nisem zasledil niti rafaela zupančiča - slovenskega inovatorja na področju socialnega vrstva in niti bivše predsedniške kandidatke Elene Pečarič.

Zdaj pa se mi res postavlja samo še eno vprašanje.

A mislite, da imajo vsi ostali uslužbenci YHD-ja tolko dnarja, da igrajo golf???

Shit, grem takoj pogledal če je na tistem seznamu Katarin Gorenc.

Fuck, mogoče pa sploh ne igrajo golfa, ampak igrajo polo.

Ej folk, a kdo pozna naslov spletne strani z polo hendikepom.

moraliteta je rekel/-la:

Al pa recimo,

Elena Pečarič - manjzmožna predsedniška kandidatka.

Ups, to pa je že malo nekorektno, ali pač ne?????!????

Iskren je rekel/-la:

Čestitke moraliteti za edini dve izredno korektni uporabi izraza “manjzmožen”.

Raf je rekel/-la:

Oj etik hvala, pri Kaplarju sem služil.

Raf je rekel/-la:

……………
Bilo je davnega leta 1986 poleti, imeli smo kopico mladincev, ki so urejali park ter kopali jarke. Pripeljal se je Kaplar na invalidskem vozičku in se začel dreti kot jeshar. “A si čist znoru, lahko bi se ubil, potem bi naš projekt propadel”, je nadaljeval. Nadaljeval je z zelo sočnimi kletvicami. Bolj, ko se je drl bolj sem čutil na čelu oteklino od udarca. Molčal sem in ga mirno opazoval, ko je njegov obraz žarel od rdečine najverjetneje zaradi dretja in napenjanja. Molčal sem ….

odlomek iz knjige “Svetnikov mogočni imperij”.

Etik takole približno, če bi se takrat ubil tudi Dveh stopal ne bi bilo.

etik je rekel/-la:

Ojla Raf,

zdaj sem se spomnil v vmesnem času, ko sem delal nekaj drugega. A si tole z “invalidusom” že kje drugje javno objavljal.

Ker se mi zdi škoda, da bi kakšni “asi” norčevali iz tebe. Npr. Stres, ali pa iz rolanja zvana “Eva Braun”. Ti namreč obvladajo te mrtve jezike in bi znalo biti mal nerodno?

Drgač pa stari so vedno kje kakšni kaplarji. Mene je zanimalo v kateri vojašnici si bil. Vojna pošta pa to.

etik je rekel/-la:

Pa menda nisi verjel internetu??? Saj veš kakšni pacienti se vse gor pojavljajo. Pizda, mene poglej.

Boš moral kakšno knjigo v roke vzet.

družbenoodgovoren je rekel/-la:

Se pravi Raf,

a sem prav razumel, vojni invalidi so v redu, ostale pa je potrebno ukint.

Raf je rekel/-la:

Js sem služu “vojsko” na drugačen način, če je bil Kaplar na vozičku potem lahko štekaš kako, kar se pa invalidskih organizacij tiče so nedvomno zelo dobro organizirani vojni invalidi in imajo dober program, tudi druge organizacije izvajajo neke programe vmes je sicer velik blefa, tu je premalo prostora, nihče ni govoril o ukinjanju organizacij ampak zagotovitvi enakopravnih pogojev pri sofinanciranju progarmov na podlagi evalvacije in preverljivih zadev, ne pa da en napiše da napiše sto programov v resnici pa je to larifari.

Raf je rekel/-la:

Ej etik še enkrat poglej posnetek in kaj pišeš pa bo tudi za tebe cool.

etik je rekel/-la:

Pa saj o tem govorim,

radikalno, iskreno, pošteno do daske, do jajc. Tista pizda, ki ni iskrena, ne govori resnice, ne dela tega kar govori, NAJ NEHA.

Dol s HIPOKRIZIJO!!!!

Viva la revolucion siempre.

Kva zdaj RAF, A BOŠ DO DASKE, DO JAJC Z NAMI??

Poštenost ti je sicer malo u kurcu, ker ni vse res kar pišeš, ampak si se malo nalezo politike in manipulacij od svojih sodelavcev, vzornikov in preteklih idolov.

etik je rekel/-la:

Ej Raf,

pa saj veš za koliko se da kupit ljudi. Novinarji, poslanci, odvetniki, invalidski funkcionarji. Vsi imajo svojo ceno.

Raf, saj si tudi ti rabotal za “keš”. Kolikor vem imaš invalidsko pokojnino iz naslova delovnega razmerja??

Torej, si bil “kupljen za denar”.

Hvala bogu, da se jaz ne rabim udinjat, čeprav me je recesija prav po riti in mi je pošteno zmanjšalo kapitalske dobičke. Ampak kaj čmo, bomo že.

Mogoče pa ujagam kakšno “sedmico”. Pa še dobrodelen bom. hehehehehe

Vojnik je rekel/-la:

Ajde Gorane igraj golf sa Elenom i šuti

obiskovalec je rekel/-la:

Rafko že od dolgo ni pošten in čist, zato se pa skriva za Eleno. Zato pa pašeta za skupaj. Kako idealen par.

Farkic je rekel/-la:

Rafael Župančič - Rafko pod psevdonimom Ivan zopet na debelo serje lazi, s katerimi misli, da bo prekril svoje kriminalije. NE BO TI USPELO!

vsodi nemec je rekel/-la:

Poznam problematiko.Vse drži. Popolnoma se strinjam z Jano.

Ena je rekel/-la:

Pa dajmo razčistit še nekaj. Zakaj društvo YHD nameni in porabi toliko denarja za asistenco?
Ker vejo, da s pomočjo osebne asistence se postavimo skoraj v enakovreden položaj hodečih ljudi. Se pravi odločamo o osnovnih potrebah (oblačenje, hranjenje,…), se lažje zaposlimo, skrbimo za družino, otroka, gospodinjimo,…
Zakaj pa druge invalidske organizacije namenijo toliko malo denarja za os. asistenco pri tako velikem št. invalidov in pri tako veliko sredstev, ki jih dobijo ?
(npr. Društvo distrofikov šteje in meče naprej denar YHD-ju, ki ga dobi od Zavoda za zaposlovanje in od FIHO za os. asistenco, medtem, ko Društvo distrofikov pove naglas samo koliko denarja dobijo od FIHO za os. asistenco,Zavod zamolčijo, pri tem pa pozabijo, da dobijo samo za delovanje 252 000 evrov ,za ostale programe 762 000 evrov , čeprav jih nekaj od teh sploh ne izvajajo(npr. dnevno varstvo), samo za prevoze so v lanskem letu dobili več kot 200 000 evrov, koliko je dejansko šlo za to nihče ne ve)
Društvo distrofikov ima cca.800 članov. Od tega predvidevam jih 400 potrebuje os.asistenco. Imajo približno 40 asistentov . FIHO jim je za os. asistenco namenil 138 000 evrov, medtem ko je YHD dobil za 95 asistentov 162 000 evrov, mimogrede za prevoze je YHD dobil samo 4000 evrov. No matematiki, kaj pravite?

Iskren je rekel/-la:

Boljše bi bilo, če bi te tri dni, ko te ni bilo, razvlekel na vsaj tri leta. Komentarjev bi bilo manj, bili bi pa bolj objektivni, konstruktivni in nežaljivi.

Siva cona je rekel/-la:

Meni se zdi, da je ta članek najbolj komentiran na Vesti zato, ker imajo nekateri veliko preveč časa. Število komentatorjev je precej majhno.

Vse skupaj je približno tako kot naš parlament (in politiki): nesposobni vlečejo velike denarje, namesto da bi skrbeli za stvari za katere so tam.

Moja rešitev: zamenjava vseh vodilnih in pregledno delovanje.

Komentarja na Štefana Kušara se bom vzdržal, ker drugega odgovora kot 5 alinej zakonov in megle ne pričakujem.

Tara je rekel/-la:

Hudoooo!

Elena Pečarič je rekel/-la:

NSIOS, LINHARTOVA 1

Teja je rekel/-la:

Elena, v tem letu jih daj še bolj razkrij, si njihova nočna mora. Glej, da ne nehaš!

Vratar je rekel/-la:

Ravno kar sem prebral izbruh bebota Blaža Babiča pod številko 390.

Ker te je samo usrano klevetanje, pojdi v lastno rit pa tam razišči kaj je usrani drek.

Nina je rekel/-la:

“Antišuštaršizem” je kot metastaze, razsevke najdeš povsod. Da v domu Dva topola s Šuštaršičem mimogrede izmenjaš nekaj besed, že se najde kdo, ki to “registrira” in lahko se ti zgodi, da boš ta zadnji postrežen z obrokom al te na plaži v morju malo “potestira” kakšen “šaško”. Če nisi v tem “morskem testu” vsaj enkrat uporabil besedo “šuki” so težave z vožnjo v morje…

Nina je rekel/-la:

Čigava hčerka sem, tukaj ne bom razkrivala. Napisala sem le svoja opažanja, kot jih je tudi “Hijena”.
Nekateri doživljajo svet in tudi Dva topola, le kot MIZICO POGRNI SE, a hkrati brez vsake zadrege bentijo nad tistim-i, ki so to omogočili.
“Ne bom hvalil Šuštaršiča, a njegovi kritiki mu glede morale, ne sežejo niti do kolen …” so besede enega od očetov mladega, ki se jih slišala med poletno rehabilitacijo.
Koga je ta oče imel v mislih in kaj je doživel, NEVEM.

obiskovalec je rekel/-la:

Jaz pa povem le to da se Martina Piskač ni niti enkrat kopala v morju, da zasede tri ležalnike je nisem videl niti enkrat ležat na njih, se pa na njih razkazuje njena naduta hčerkica.

Plava je rekel/-la:

O, vidim, da se Šuštaršičeve hudobije še niso nehale. Kar naj jih bo strah. Prišel bo dan, ko bodo distrofiki dojel, da Šuki na vsakega distrofika dobi cca 40 000 evrov, distrofik pa ne dobi skoraj nobene storitve.Le kam mečejo te milijone?

Goran je rekel/-la:

Zakaj potrebujejo invalidske organizacije svoje počitniške domove, ko pa imamo v Sloveniji toliko kvalitetnih, raznovrstnih zdravilišč. Te organizacije bi morale skrbeti za vsakdanje lajšanje težav invalidov, ne pa kopičenje nepremičnin in bogatenje na račun invalidov.

Kost je rekel/-la:

hahahaha kake fore mate tuki gor. Če ti nekej pripada ti pripada in je to treba iskoristit.
Fino bi bilo, če bi se osredotočili na filmček, ki je žal resničen in ne tuki nabijali nekej o stvareh o katerih nimate pojma….idioti

Hijena je rekel/-la:

Plava in Goran sta očitno proučila vse zgodbe o Butalcih in sta sedaj prepričana, da morate njihove nedoumljive blesarije prodajati še v sedanjosti. 40 000 EUR po glavi distrofika je idiotizem brez primere, ki ga lahko sproducira samo zaslepljena hudobija. Ista hudobija vodi tudi trditve o zgrešenosti specializiranih ubikacijskih pogojev v domovih za posamezne vrste invalidov - to poznajo ne samo po Evropi, ampak tudi drugje po svetu. Zakaj tega ne bi smeli imeti tudi slovenski invalidi?

Da ostanemo v resnih okvirih, naj Goran pojasni zvesti množici bralcev, koliko posteljnih kapacitet za invalide je v slovenskih zdraviliščih in hotelih. Zraven naj navede še cene, da bo bolj nazorno dokazano, kakšen zarukani Butalec je tako imenovani Goran.

Hijena je rekel/-la:

Resnično je hudo z ljudmi, še posebej s hendikepiranci, ki so zaslepljeno ideološko indoktruirani in se obnašajo kakor ljudje pod mamili. Nikakor niste sposobni dojeti realnosti in refleksi vam delujejo z neverjetno zakasnitvijo, zaradi česar zavozite v slepo ulico vsako svojo posamično angažiranje.

Osebna asistenca je le en od elementov invalidskega varstva ne pa edini in absolutni kriterij. Društvo distrofikov Slovenije ima vzorno razvito dobro prakso komplementarnih dejavnosti, ki zajemajo celotno interesno sfero te vrste invalidov, od medicinske diagnostike do rehabilitacije, od specifičnega usposabljanja do zaposlovanja in prilagojenega bivanja oziroma do dosegljivega stila aktivnega življenja. Ko to primerjamo s programi YHD-arije, vsakdo lahko hitro ugotovi, da se res zavzema za osebno asistenco, vse ostalo pa je razen drobnih izjem ena sama primitivna peščena puščava, ki požre vsak dosegljiv denar brez vidnega uspeha. Njihovo zaničevalno in razdiralno delovanje prosti ostalim skupinam invalidov je za vsako možno obsodbo, ker je vse proti naravni etiki in pozitivnim človeškim normam. Daleč vas je spravil vaš hendikepski guru dr.Dušan Rutar s svojim človeškim inženiringom, pa seveda še drugi iz strokovnega in političnega ozadja.

Dajte že enkrat dojeti, da je slovenska država ratificirala mednarodno Konvencijo o pravicah invalidov, ki je zaradi tega obligatorni dokument tudi za Republiko Slovenijo in ne se pretvarjati, da ste iz te obligatornosti izvzeti. Ker so invalidi neizogibno biološko in društveno dejstvo, boste hendikepiranci zanesljivo izginili v anonimni preteklosti.

saša je rekel/-la:

Hijena( Kušar, ime ti prav pristoji) polno praznih besed, ki so značilne zate in katere nič ne povedo. Dejstvo je, da nisi zanikal, da je gradnja počitniških domov nepotreben luksuz in da dejansko na račun vsakega distrofika dobite 40 000 evrov. Nisem omenila osebne asistence in yhd, ker to ne spremeni prejšnih dejstev. Hendikep po celem svetu štekajo, medtem, ko rečejo invalid za računalnike, ko nekaj neustreza. In nima veze navsezadnje kako se imenujemo, važna so dejanja, ki izboljšujejo naš položaj, ne pa nam ga poslabšajo.
40 000 evrov na enega distrofika- to so besede, ki odmevajo in bolijo.

Vprašanje je rekel/-la:

in Beach Boysi bodo tam v zdraviliščih, distrofikom šibali svoje najbolj znane komade?

Vprašanje je rekel/-la:

ostali brez argumentov? na 406, 408, 416, 419

CCC ali CCC P?

Taj je rekel/-la:

Zdaj mi je jasno zakaj ima ta posnetek toliko komentarjev. Mafijski posli so z invalidi. Da gospodje pokasirajo 40 000 evrov na invalida? In to vsako leto? Za ta denarca lahko tudi glave padajo.

Taj je rekel/-la:

Vprašanje, ti pa imaš domišljijo! Še lekarne nimajo takih zalog. Če pa je to tvoje opravičilo, ki opraviči 40 000 evrov na glavo, ki zapravijo ti mafijci, potem pa kaže, da si eden izmed njih. Uživaj, dokler nimaš slabe vesti.

Taj je rekel/-la:

@Vprašanje
Verjamem, da ti je zmanjkal kisika, saj si moral močno napeti možgane, da bi razložil in opravičil 40000 evrov na glavo, ki ga njihovi upravljalci veselo zapravijo.