Vest

SAKAŠVILIJEVE POTEGAVŠČINE
Poljski predsednik Lech Kaczynski se je mudil na obisku v Gruziji ob peti obletnici revoluciji vrtnic. Ob nenapovedanem obisku kontrolne točke na meji z Južno Osetijo naj bi na konvoj, v katerem sta bila oba predsednika, streljale ruske enote. Gruzijska oblast je takoj pozvala mednarodno skupnost, da naj ostro obsodi ruske provokacije. NATO in Evropska unija sta dogodek obsodili, vendar zanj nista direktno obtožili Rusije. Ruska misija v Južni Osetiji gruzijske trditve odločno zanika.
Iz poljskih časopisov prihaja na dan drugačna verzija zgodbe. Ti so objavili tajno poročilo poljske varnostno-obveščevalne službe ABW, ki trdi, da naj bi bila provokacija najverjetneje izvedena z gruzijske strani v propagandne namene.
Po strelih varnostniki predsednika Sakašvilija niso reagirali, sam predsednik pa je na fotografijah nasmejan in povsem sproščen. Konvoj je bil organiziran tako, da je prvi vozil avtobus z novinarji, vozilo z varnostniki poljskega predsednika je vozilo na koncu kolone za gruzijskimi vojaki. Zaradi tega ni bilo prič ne med novinarji ne med poljskim varnostnim osebjem.
Predsednika Sakašvilija so že večkrat dobili na laži, tudi če odštejemo največjo, da je vojno v Južni Osetiji začela Rusija. Enkrat je bežal pred namišljenimi letali, drugič je obtoževal rusko letalstvo za napad na polno tržnico in masaker na njej. Kasneje so televizijski posnetki dokazali, da tam ni bil izstreljen niti naboj iz puške, kaj šele odvržena bomba ali raketa.
Kljub popolni neverodostojnosti gruzijskega predsednika in celo morebitni tožbi zaradi zločinov proti civilnemu prebivalstvu, zahod moralno in finančno podpira vodstvo. Gruziji bi radi ponudili celo pridruženo članstvo v NATU.

POVOŽENI RUSI
Podoben incident se je zgodil v Iraku, ko so se ruski diplomati s tremi blindiranimi limuzinami peljali iz Zelene cone proti letališču.
Ruska diplomatska vozila je dohitel konvoj oklepnikov ameriške vojske in jih brez opozorila pri hitrosti več kot 100 km/h skušal zriniti s ceste, kot to ponavadi počnejo z iraškimi vozili. Diplomati in nekaj varnostnikov je utrpelo lažje poškodbe. Ameriške okupacijske oblasti preiskujejo dogodek, iraške pa se strinjajo, da takšnega obnašanja ameriških vojakov ne bi smeli tolerirati.

NEMŠKI TERORISTI
Oblasti na Kosovu so aretirale tri Nemce osumljene bombnega napada na predstavništvo EU v Prištini. Kosovska policija trdi, da so enega izmed treh Nemcev posneli, ko je na predstavništvo vrgel eksplozivno napravo. Vsi so imeli pri sebi dokumente nemške obveščevalne službe BND. Obtožnica jih bremeni terorizma in povezav s tujo obveščevalno službo. Vsi trije so se izrekli za nedolžne, preiskovali naj bi le prizorišče napada. Nihče izmed njih ni uradno prijavljen pri kosovskih oblasteh, tako da so brez diplomatske imunitete.
Kosovske varnostne službe so jih opazovale že leto in pol, saj so osumljeni treh prejšnjih napadov, v katerih so bili poškodovani kosovski parlament, predstavništvo OVSE in misija Združenih narodov. V vseh napadih so bili eksploziv in detonatorji enaki.
Nemška vlada vpletenost zanika, zunanje ministrstvo je potrdilo le, da so bili aretirani trije Nemci. BND pa v celem tednu še ni izdal sporočila za javnost, dogodka nočejo komentirati. Vse kaže, da se bodo kosovske in nemške oblasti dogovorile za izročitev osumljencev, ker je v interesu obeh držav, da škandal čimprej potihne. V minulih dneh je odgovornost za napad prevzela do sedaj neznana albanska teroristična skupina.

LOKALNE VOLITVE V VENEZUELI
V Venezueli so končane lokalne volitve. Koalicija strank okoli Chaveza je dobila 17 guvernerjev, opozicija pa pet, od tega tri v najbogatejših zveznih enotah. Župan Caracasa bo iz vrst opozicije. Volilna udeležba je bila rekordna, saj je glasovalo več kot 65 % volilnih upravičencev.
Kljub stalnemu demoniziranju Chaveza s strani tujih medijev in domače opozicije, ima ta še vedno 58% podporo prebivalstva. To ne preseneča, saj je prebivalstvu omogočil javno zdravstvo, praktično izkoreninil nepismenost in rezultate gospodarske rasti uporabil za prepolovitev ravni revščine. Raziskava Latinbarometro je pokazala, da je Venezuela južnoameriška država, kjer prebivalstvo najbolj podpira demokracijo, hkrati pa je druga po zadovoljstvu z delovanjem demokracije v praksi.

BITKA ZA HRANO SE NADALJUJE
Voditelji držav v resnici ne verjamejo v prosto trgovino, ki nam jo oglašujejo kot instant rešitev za vse probleme in nestabilnosti sveta. Najnovejše opozorilo Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo govori prav o tem. Njen predsednik opozarja na neverjetno rast nakupov plodne zemlje v revnih državah. Po njegovem obstaja resna možnost za nastanek neokolonialnih odnosov, kjer bodo revne države proizvajale hrano za bogate namesto za lastno prebivalstvo.
Južnokorejski Daewoo sklepa pogodbo za 99 letni najem milijona hektarjev kmetijskih površin na Madagaskarju, da bi zmanjšal odvisnost od uvoza. Podobne posle sklepa saudska skupina BinLadin v Indoneziji. Etiopija ponuja saudskim podjetjem svoje obdelovalne površine, Sudan bi rad dobil kupce za 900.000 hektarjev. Investitorji iz Združenih arabskih emiratov najemajo zemljišča v Pakistanu in Sudanu, pogovori o kmetijskih projektih tečejo tudi s Kazahstanom. Kuvajt in Katar se zanimata za riževa polja v Kambodži. Libija ima svoje površine v Ukrajini, podobno si želi tudi Egipt. Kitajska poleg že znanih nakupov v Južni Ameriki kupuje zamljišča v Laosu. Ta naj bi odprodal že med 2 in 3 miljona hektarjev površin, kar predstavlja 15% vseh za kmetijstvo primernih zemljišč.

PRIVATE GAIN, PUBLIC PAIN oz. (REVEŽI REŠUJEJO FINANČNO INDUSTRIJO)
Ameriška država je nacionalizirala Citigroup, še pred dvema letoma največjo banko v ZDA. Vrednost njenih problematičnih naložb je ocenjena na več kot 300 mrd $. Tržna vrednost banke je padla iz 250 na 21 mrd $, čeprav je vodstvo sporočilo, da bo odpustilo kar 52.000 ljudi.
Kako slabo je finančno ministrstvo pod vodstvom Henryja Paulsona ocenilo stanje, kaže podatek, da so prav Citigroup namenili vlogo kupca Wachiovije, ki je znašla v podobnih, a manjših težavah. Kaskadno kolapsiranje ameriških bank je sprožil bankrot banke Lehman Brothers, ki je takrat administracija zaradi ideoloških razlogov, torej nevmešavanja v tržne razmere, ni hotela rešiti.Nenavadno pri tem je dejstvo, da je pred tem rešila strateško bistveno manj pomembno banko Bear Stearns.
Najverjetneje bo do prvega ukrepa prihajajočega predsednika domino efekt že tako velik, da državi ne bo preostalo drugaga kot, da podržavi celoten bančni sektor.
V luči enormnih državnih investicij v finančni sektor čudi nepripravljenost kongresa, da bi odobril 25 milijard dolarjev vreden paket pomoči domači avtoindustriji. Posledice kolapsa bi lahko direktno prizadele 2,5 do 3 miljona služb, indirektne posledice pa kar 15 miljonov.

Jura Štok