Vsakič, ko pogledam grafikone delniških indeksov, se spomnim, da čas velikih sprememb in kriznih razmer ponavadi prinese tudi nove priložnosti. Zahodni delniški indeksi so od pričetka 2008 izgubili več kot 40% (DAX, S&P 500 …), kreditno-finančna kriza pa ni prizanesla nobenemu področju finančnih trgov. Tudi razmere na valutnih trgih so se korenito spremenile, v London lahko gremo po nakupih za 16% ceneje, v New York 12% dražje (tečajne spremembe od janurja 2008). Nič manj dramatično ni bilo na področju surovin, žito se je pocenilo za 34%, baker in nafta za polovico. Pri padanju tečajev terminskih pogodb (surovine) obstaja pravzaprav le ena prava izjema – zlato. Tečaj zlata je od januarja 2008 pridobil okoli 5%.

O nesorazmerju med ponudbo in povpraševanjem, ter o drugih dejavnikih in tveganjih, ki bodo vplivali na gibanje cene zlata v tem letu sem že pisal konec januarja v članku ‘Zlato: svetleča prihodnost po ceni $1000 dolarjev’ (povzetek: prišel sem do ugotovitve, da ima cena zlata za seboj dobre argumente za rast, če le ne bo prišlo do nenadzorovane krepitve dolarja in ‘ničelne’ inflacije).

Ko sem pričel razmišljati o potencialnih dolgoročnih naložbah v zlato sem pomislil tudi o možnosti za razpršitev tveganja pri tem početju. Zlato in srebro se gibljeta povezano in srebro pogosto zaostaja za gibanjem cene zlata. Obe kovini imata status alternativnih valut in hranilca vrednosti; srebro pomeni tudi ‘denar’ v kar štirinajstih jezikih.
Pri trenutnem tečaju $13 dolarjev za unčo je cena srebra še vedno 16% nižja od cene v januarju 2008, a je od oktobra 2008 pridobila že več kakor 50%. Ali obstaja možnost, da ima cena srebra še večji potencial rasti kakor cena zlata?

Srebro je podobno kakor ostale dragocene kovine v marcu lanskega leta doseglo najvišjo vrednost po letu 1980, $21 dolarjev za unčo. Zaradi paničnega bega investitorjev in prisilnem zapiranju pozicij (ob močnem padanju delniških trgov) se je ob razvoju finančne krize cena srebra v oktobru spustila cel na $9 dolarjev za unčo (-58%).
Cena srebra v zadnjem času zaostaja za ceno zlata. Ta odnos med srebrom in zlatom je dokaj pogost pojav, zaradi česar ima srebro potencial, da letos nadoknadi zamujeno rast. Drug argument, ki govori v prid srebru je podatek, da je kar 60% proizvodnje srebra stranski produkt proizvodnega procesa bakra, svinca in cinka. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker bo proizvodnja industrijskih kovin v tem letu dramatično upadla. Ob tem se bo po mojem mnenju nadaljeval tudi pritok sredstev v ETF indeksne sklade, ki sredstva vlagajo v nakup srebra.
Zaradi dramatičnega upada cen industrijskih kovin največji svetovni proizvajalci znižujejo obseg proizvodnje, saj so cene nekaterih kovin kot je aluminij že pod proizvodno ceno. Aluminij je le en primer, sitaucija je enaka pri bakru, cinku, kositru… Navkljub ukinjanju proizvodnje in zapiranju rudnikov se sitaucija na kratek rok ne morem popraviti, saj medtem registrirane zaloge na LME (angl. London Metal Exchange) še vedno naraščajo. Nadaljevanje trenda zapiranja proizvodnjih kapacitet industrijskih kovin je zato neizbežno.

Enako kakor pri zlatu tudi pri srebru obstajajo prevladujoči dokazi, ki govorijo v prid rasti cene. Enako kot povsod drugod v življenju moramo biti navkljub na prvi pogled dobri priložnosti previdni. Pri investiranju je tveganja nujno potrebno razpršiti, ne samo med posamzenimi instrumetni, temveč tudi med sektorji. Navkljub privlačni priložnosti v srebru (in zlatu) je treba računati na nevarnosti, ki bi ogrozile rast tečajev žlahtnih kovin (platine nismo omenjali, a tudi ta ima dobro možnost za rast). Kot smo že omenili prej je to predvsem nevarnost ‘ničle’ inflacije in nenadzorovane krepitve dolarja, ki ne bi bila več negativno korelirana s pritiski na delniških trgih (dolar je v preteklih tednih sicer pridobival na vrednosti, kar je bilo povezano s povečevanjem tveganja, ki ga na trgu dojemajo investitorji; v tem okolju je cena zlata navkljub krepitvi dolarja pridobivala.). Razmere, v katerih bi ameriški dolar pridobival na vrednosti, hkrati pa bi rastli na dolgi rok tudi delniški trgi, bi zahtevale ponoven razmislek o varnosti naložb v srebro in zlato. Prihodnosti in dogodkov ki bi to povzročili ne moremo nikoli v celoti predvideti, zato tudi vseh jajc ni pametno položiti v eno košaro.

Matjaž Košir
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.