Delniški trgi dosegli najnižje nivoje v zadnjih 12 letih
V prispevku pred dvema tednoma sem opozoril na omejeno gibanje delniških indeksov ter na morebiten večji premik v eno ali drugo smer. Kljub številnim poskusom držav, da z novimi ukrepi in načrti reševanja krize izboljšajo vzdušje pri vlagateljih, efekta ni bilo videti. Prav nasprotno. Prodajalci so potisnili tečaje indeksov pod precej pomembna podporna območja, kar je še dodatno povečalo prodajne pritiske.
Kljub temu trgovanje ni bilo enostavno, saj so se v zadnjih tednih vrstili številni govori vodilnih ljudi držav, kar vedno predstavlja potencialno tveganje, še posebej, če se pozicionirate na padec. Trgovalci v takšnih primerih vedno radi iščejo tudi najmanjše razloge za nakupe, tako da sem moral biti vedno v pripravljenosti na vse možne scenarije.
Poleg finančnega sektorja, ki je že kar nekaj časa pod vplivom prodajalcev, je prišlo do padcev tečajev tudi pri podjetjih, ki so prej kazala precej kratkoročne moči, predvsem podjetja iz sektorja zdravstva oziroma določena agro podjetja. Tako so nekateri delniški indeksi dosegli oziroma zaključili na najnižjih nivojih v več kot desetih letih. Ameriški indeks S&P500 je včeraj zaključil trgovanje najnižje od oktobra leta 1996!
Kot sem že mnogokrat prej povedal, bo smer indeksov v veliki meri odvisna od finančnega sektorja, kjer skoraj vsak dan pride kakšna slaba novica, ki takoj razblini vse upe o morebitnem večjem odboju. V zadnjem času je bilo precej govora o nacionalizaciji bank, saj je sedaj že večini jasno, da bodo ta podjetja težko preživela brez državne pomoči, zaradi njihove povezanosti v globalnem finančnem sistemu, pa so tista največja enostavno prevelika in prepomembna, da bi se jih pustilo propasti.
Tako je ameriška vlada povečala lastniški delež v bančnem koncernu Citigroup ter povečala znesek pomoči finančnemu koncernu AIG, ki je včeraj objavil četrtletno izgubo v višini kar 61,7 milijard dolarjev, finančni koncern HSBC pa je včeraj objavil, da bo povečal kapital z izdajo novih delnic v višini 12,5 milijard angleških funtov in da bo ukinil 6100 zaposlenih.
V prejšnjih člankih sem omenil, da bom v primeru, da delniški indeksi dosežejo novembrske najnižje nivoje in se uspejo okoli njih stabilizirati, začel razmišljati o srednjeročnih nakupnih pozicijah. Ker do stabilizicije ni prišlo in ker so razmere na finančnih trgih še vedno slabe, bom še naprej potrpežljiv in bom ob rednem spremljanju dogajanj na delniških trgih čakal na priložnost.
Še posebej zaskrbljujoče je to, da ni opaziti večje panike ob padcih, saj indeks volatilnosti VIX ni niti dosegel januarskih najvišjih nivojev, kaj šele novembrskih vrhov preteklega leta. S tega vidika je tako še nekaj prostora za padec.
Pri kratkoročnem trgovanju pa čakam na večji dnevni padec na delniških indeksih, ki bi nekako pomenil mini paniko, saj menim, da se bodo takrat precej povečale možnosti za večji odboj. Tečaji so kratkoročno precej preprodani, zato bi ob morebitni pozitivni novici lahko prišlo do močnega odboja.
Pri trgovanju na odboje je pomembno, da smo že v poziciji, četudi le delni, ko odboja dejansko pride, saj ta pride hitro in nepričakovano. Če odboja ne uspemo ujeti v začetni fazi, se velikokrat zgodi, da samo čakamo na korekcijo, do katere pa pogosto sploh ne pride in na koncu le gledamo kako se tečaji premikajo “brez nas”, čeprav smo na to priložnost potrpežljivo čakali nekaj dni oziroma tednov.
Zato bom ob morebitnih večjih dnevnih padcih indeksov začel graditi nakupno pozicijo za približno kakšen teden oziroma dva, in jo bom povečeval le v primeru, da dejansko pride do odboja. Če odboja ne bo, bom izstopal z majhnimi minusi in čakal na novo priložnost.
Uspešen teden.
Nikola Maljković
Avtor je analitik v trgovalni ekipi TradePort, Poteza d. d.