Vest

POMOČ GAZI, KI TO NI
V egiptovskem letovišču Šarm el Šejk je potekala donatorska konferenca za obnovo Gaze. Na njej je sodelovalo preko 80 držav. Poleg kupa lepih želja so svojo vest odkupili s finančno pomočjo v vrednosti 4,5 milijarde dolarjev. Zalivske države so prispevale 1,65 milijarde, EU 550 in ZDA 900 milijonov. Čeprav so ZDA največji posamični donator, bo Gaza dobila le tretjino odobrenih sredstev. Namenjena bo nujni humanitarni pomoči, obnova razdejanega območja je izvzeta. Preostanek denarja bo šel na Zahodni breg. 200 milijonov bodo prispevale v proračun Palestinske oblasti, 400 milijonov je namenjeno programom za krepitev varnosti, javne uprave in ekonomskega razvoja.
Podobno ravna ostanek mednarodne skupnosti. Gazi bi pomagali tako, da donacije ne bi šle skozi roke Hamasa. Že sedaj humanitarna pomoč čaka na mejnih prehodih, ki jih je Izrael blokiral. Na dovoljenje za prehod tako čaka 90 ton makaronov. Najprej je bilo potrebno dokazati, da ne bodo namenjeni humanitarcem iz vrst Hamasa, potem so se znašli na listi izdelkov, ki ne sodijo med elementarna živila. Podobno je s cementom. Izrael tovornjakom ne dovoli prehoda, ker cement predstavlja nevarnost dvojne uporabe. Res je možno adaptirati šole in bolnice, a kaj, ko bi ga Hamas lahko uporabil za gradnjo bunkerjev in tunelov.

MIR JE VOJNA, VOJNA JE MIR
Hillary Clinton je po donatorski konferenci obiskala Izrael. Sestala se je tako s predsednikom Šimonom Peresom kot z novoizvoljenim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Ena izmed glavnih tem je bil iranski jedrski program. Izraelski ministrstvi za obrambo in zunanje zadeve, generalštab, sedanji in prihajajoči vladni kabinet so sestavili skupni seznam zahtev za pogajanja z Iranom. Izraelska stran načeloma ni proti pogovorom, če bo ameriška administracija sledila njihovim zahtevam.
Pred in med pogajanji mora mednarodna skupnost Iranu naložiti sankcije. Če je možno v okviru Varnostnega sveta, če ne kakorkoli drugače. Pripraviti je potrebno ukrepe, če bodo pogajanja neuspešna. Iranu je potrebno zagroziti s popolno blokado. Pogovori morajo biti časovno omejeni, saj si Iran ne sme kupovati časa za razvoj jedrskega orožja, hkrati pa morajo biti definirani kot edina diplomatska priložnost za Iran. Američani naj sami pretehtajo, ali je sploh smiselno začeti s pogajanji pred iranskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo junija letos.
Po mednarodnem pravu blokada države brez resolucije Varnostnega sveta ZN pomeni vojno napoved.

SOJENJI PRIPADNIKOM SADAMOVEGA REŽIMA
V Iraku sta se končali sojenji proti Tareku Azizu, iraškemu kristjanu, ki je v času Sadama Huseina opravljal funkcijo podpredsednika vlade in zunanjega ministra, ter Hasanu al Madžidu, Sadamovem nečaku, ki je opravljal mnoge funkcije. Nazadnje je bil obrambni minister.
Obtožena sta bila sodelovanja pri zadušitvi šiitskega upora v Bagdadski četrti Sadr leta 1999. Prvega je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, drugi je bil spoznan za krivega. Al Madžid si je tako prislužil že tretjo smrtno kazen. Prva mu pripada zaradi napadov na Kurde v 80ih, druga za poboj tisočev Šiitov, ki so se uprli po koncu prve zalivske vojne leta 1991.

OKUPACIJA IRAKA
Novi ameriški predsednik bo izpolnil predvolilno obljubo in umaknil vojsko iz Iraka. To namerava storiti v 16ih mesecih.
Problem je v detajlih. Tretjina, torej 50.000 vojakov bo v Iraku ostalo tudi po tem datumu, najverjetneje do leta 2012. V tem času bodo inštruirali in pomagali iraškim vojakom, sodelovali v borbi proti terorizmu ter varovali Američane in njihovo lastnino. Pravih vojaških operacij naj ne bi izvajali. Kljub pismejkerski retoriki predsednika Obame, plan umika ne omenja več kot 150.000 glave množice privatnega varnostnega in servisnega osebja, ki v Iraku prišla skupaj z ameriško vojsko.
Irak bo vsaj delno povrnil stroške okupacije z novo pogodbo o nakupu vojaške opreme v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev. Do sedaj so za ameriško opremo in storitve odšteli 1,5 milijarde.

Z VOJSKO NAD RIŽ
Venezuelski predsednik Hugo Chavez je ukazal vojski, da prevzame nadzor nad obrati za predelavo riža. Riž spada med izdelke, katerim ceno določa država. Precej proizvajalcev se temu upira in namerno ne pošilja riža na domači trg ali pa ga prodaja po višjih cenah.
Predsednik je vsem, ki bodo poskušali goljufati in onemogočati preskrbo z osnovnimi živili, zagrozil z nacionalizacijo podjetij. Čeprav gre za prisilni odkup, je lastnikom izplačana odškodnina v obliki državnih obveznic. Lani so bili zaradi podobnih špekulacij razlaščeni obrati za proizvodnjo cementa mehiškega giganta Cemexa.

DOLGO VROČE POLETJE
Britanska notranje obveščevalna služba MI5 pripravlja možne scenarije za nerede in demonstracije v obdobju ekonomske krize. Najbolj jih skrbi letošnje poletje. MI5 in Special Branch nadzirata »ekstremiste«, ki bi lahko ljudi podžgali k nemirom zaradi izgub delovnih mest ali zaradi nagrad upravam bankrotiranih bank. Represivni organi so odločeni, da bodo nadzirali situacijo tudi v primeru, da se recesija poglobi. Scenariste najbolj skrbi srednji sloj, ki se bo spopadel z nezaposlenostjo in zapadlimi hipotekami. Večina prebivalstva je do ekonomsko-politične elite izrazito sovražna, saj ne odobrava ogromnih socialnih razlik. Še posebej so na udaru finančniki, ki se kljub reševanju bank z javnimi sredstvi niso odpovedali nagradam.
V primeru, da policijske enote ne bodo zmožne kontrolirati razjarjenih ljudi, bo na britanske ulice poklicana vojska. Sezona protestov se odpre 1. aprila s srečanjem G20 v Londonu, nekaj dni kasneje mu sledi 60ta obletnica NATA, nato 1. maj, praznik dela.

MCDONALD’S ZA REVNE
Avstralski McDonald’s namerava v revnih četrtih zvišati cene svoje ponudbe. Tam naj bi bili potrošniki bolj pripravljeni sprejeti podražitve, hkrati pa ne kupovati cenejših obrokov ali oditi h konkurenci. Namesto običajnega računovodskega določanja uspešnosti poslovanja se bodo pri podražitvah zanašali na socialno-ekonomske faktorje. Notranje poročilo avstralskega McDonald’sa je na območju Queenslanda identificiralo kar 73 poslovalnic, ki so zaradi socialnih razmer primerne za dvig cen.

Jura Štok