Tudi naš »Vietnam«
V Iraku divja državljanska vojna. Tako ji vsaj pravijo danes. Kdo se bori proti komu, ni povsem jasno. Jasne pa so številke in z njimi posledice vojne, ki so jo ZDA začele unilateralno z izmišljenim in lažnim izgovorom.
V letu 2006 je vojna terjala tisoče mrtvih. ZDA pa so zanjo plačale100.000$ na minuto. Koliko je sodelovanje stalo Slovenijo ni znano.
Kakšen je odnos do iraške vojne v Sloveniji se zdi nepomembno. O tem – odkar smo z vilensko izjavo vstopili v Nato - ni javne debate. Od takrat, kot da je vse skupaj samoumevno. Čeprav je tako izključno v Sloveniji.
Premier in obrambni minister sta tako lani mimogrede – predsednika vlade je medtem (najbrž) v Kuvajtu čakala izvoljenka – obiskala Bagdad. Za dvig morale. Naše in svoje. Pa še džeka sta bila.
Obrambni minister Karl Viktor Erjavec z vojaki Foto/Denis Sarkić
Slovenija je z Natom spet postala del velikih orožarskih poslov. Kupili bomo – nekaj naj bi tudi sami naredili, čeprav še ne vemo kaj – več kot sto oklepnikov. Ker jih potrebujemo. Po enega na dve občini.
Hkrati že potekajo priprave na graditev pravega vojaškega letališča – letalske baze Cerklje ob Krki. Po zatrjevanju obrambnega ministra to ne bo baza. No, vsaj reklo se ji ne bo tako.
Ampak baza gotovo bo. Recimo logistični center. Vojaški strokovnjaki ZDA so že povedali, da se jim zdi lokacija izjemna za transportne operacije.
Konec koncev smo del svobodnega sveta. Z eno majceno razliko. V svobodnem svetu se o vseh stvareh, ki jih ta svet počne, razpravlja. Pri nas ne. Oziroma zanemarljivo malo.
Sadam Husein je bil v Iraku obsojen dva dni pred kongresnimi in senatnimi volitvami v ZDA, ki so jih republikanci vseeno precej gladko izgubili.
Na koncu so ga obesili. Tik pred novim letom. Evropa je medlo nasprotovala. Pravzaprav je samo Vatikan nastopil odločno. V Sloveniji to ni postalo del javne debate.
Novo leto 2007 se je začelo z napovedjo, da naj bi ZDA v Irak poslale več vojakov – ne inštruktorjev – ampak takšnih, ki bodo tam delali red.
Bo to dobilo svoj odmev v Sloveniji? Morda vsaj več, kot so jih bili svetovni dogodki deležni letos.
Spomnimo se:
Po Evropi so prevažali ljudi na mučenje. Direktor protiterorističnega centra CIA je bil odpuščen, ker je nasprotoval prehudim metodam mučenja – (waterboarding). Osama bin Laden je še vedno deloval – pozival, da se muslimani uprejo silam OZN v Darfurju. 2,5 milijona Kenijcev je bilo (in je še) na robu preživetja zaradi lakote. V Darfurju se razmere še vedno slabšajo (Slovenijo je bolj kot to zanimalo, kaj za vraga glede tega počne Drnovšek). V Kongu beležijo 1200 mrtvih dnevno. Talibani so spet prišli do svoje mini države v Pešavarju. Iran je izdelal obogateni uran. Izrael je razturil Libanon. In naftne firme so oznanile rekordne dobičke.
Jani Sever
Vojna v Iraku je izgubljena. Povečanje vojakov podpira samo 12 od 49 republikanskih senatorjev.
Mene zanima predvsem kje so tisti podizvajalski posli, ki nam jih je Rupel obljubljal pred napadom leta 2003?
Kaj boš izvajal, če je tam še vedno vojna v polnem teku. Nategujejo nas že od začetka in nas bojo še naprej, obenem pa so ves čas prepričani v svojo nezmotljivost. Biti velik mož pomeni tudi, da si pripravljen sprejeti svoje napake.
Odlično. Zgornji zapis bom izkoristil, da povem še svoje mnenje. Hvala! ;)
V Iraku je nedvomno državljanska vojna, borijo se šiiti proti sunitom. Kot kaže, bo država na prostoru, ki velja za zibelko človeštva, kmalu razpadla. Podobno kot je razpadla Jugoslavija, potem ko je s stalinističnem nasiljem (pod Titom) ni bilo več možno skupaj držati.
Kolikor spremljam medije, je bila v Sloveniji javna debata o vojni v Iraku precej živahna. Večina urednikov je bila proti, večina prebivalcev pa je podprla ameriško politiko (če verjamemo Politbarometru in podobnim). Danes je morda te debate manj, ker je večini itak jasno, da je bila napaka. Ampak je težko ven oditi. Kar manjka, je iskanje odgovornosti na zunanjem ministrstvu. Tega pa ni, ker ultra-levo-nestrpni (še posebej Liberalna akademija in zraven še kak Boris Vezjak) v svojem gnevu ne premorejo prepričljivih argumentov.
Proti vojaški bazi moramo ostro nastopiti. Primerni argumenti bi lahko bile izkušnje iz Nemčije. Tam so NATO-ve baze zaradi druge svetovne vojne. Američani pa imajo v Nemčiji veliko privilegijev: to, da bencin kupujejo po ameriških cenah, je še najmanj.
Evropa Huseinovi usmrtitvi ni medlo nasprotovala, ampak odločno in ogorčeno v javnih izjavah in v sprejetih dokumentih. Večji problem je v slovenskih medijih, ki tega niso objavili - morda tega niti ne spremljajo in jih ne zanima.
Največja ameriška sramota, ki se še vedno dogaja, so zapori v Guantanamu. O tem nameravam napisati kaj več, ampak vedno kaj vmes pride. Kmalu … ;)
Meni se zdi vrhunski nateg vstop v NATO z besedami “pri nas ne bo vojaških baz”… in debilne ovce so nasedle, zdaj bomo pa kasirali.
Kaj konkretno pa pričakuješ kot rezultat pogovora o iraški vojni? Boš za milimeter spremenil svoje stališče? Zdi se mi, da so stališča preveč narazen, da bi jih bilo mogoče približati. Ljudje so naučeni govoriti o porazu, svobodni svet pa tam v štirih letih bojev ni izgubil niti ene samcate divizije. Nosilcem svobodnega sveta gre slabo v piarovski bitki proti defetistom, ki ne razumejo, kakšni so vložki in za kaj se borimo in ki so v vsakem trenutku pripravljeni zamenjati svobodo za varnost.
Po drugi strani pa kulturno-bojevništvo v Sloveniji še ni zgradilo nobenega stanovanja, ustvarilo nobenega delovnega mesta, odprlo nobene šole, priskrbelo nobene pokojnine, plačalo nobene bolnišnice, tlakovalo nobene ceste - in zato pametni svojo pozornost raje usmerjamo v tisto, kar je zares pomembno.
Pozdrav iz Iraka fantje:)!
Naj samo sporocim, da ni celoten irak v pizdi! Iraski kurdistan je zelo v redu, varnost je na viskoi stopnji, seveda z izjemo kirkuka in mosula, sicer je pa ok.
aktualna usmrtitev saddama je tukaj odmevala le v toliksni meri, da kurdi zelo zamerijo šiitski vladi, ker mu niso sodili se za halabjo in anfal, kjer je umoril okoli 185.000 kurdov. kurdi so bili veliko bolj veseli ko so saddama ujeli blizu tikrita. za njih ga od takrat (2003) ni vec in se z njim ne ubadajo vec ampak se bolj ubadajo z idejo federalne ureditve iraka oz. se korak dalje, samostojne drzave kurdistan.
lep pozdrav iz Sulejmanije
Matej L.