Vest

“Na trgu so nekateri ljudje, ki hodijo iz firme v firmo,
pocuzajo denar, firmo pa na koncu prodajo nekomu, ki ga ni.”
Zdravko Duša
Večerov bob leta 2002

Četrtkov Dnevnik je bil depresiven. »Obubožani IUV vodilnim plačeval tudi kirurške operacije«, »Plače se znižujejo«, «Slovenska vojska pada na kolena« so samo tri napovedi člankov z naslovnice. 2. stran: »Alojz Posedel: Če je kup gnoja prevelik, se vile hitro zlomijo«, 3. stran: »Nekaj gnilega je na fakulteti kranjski«, 4. stran: »Plače so se že drugič zapored znižale«, »Ovadba zoper Miklavčiča del zgodbe z dolgim repom«, poslovni Dnevnik: »Reševanje Šrotevega imperija njegovim sodelavcem prineslo kazenski ovadbe«, »Preiskovalne komisije Boško Šrot in Igor Bavčar ne zanimata, zanima jih vpletenost politikov«, »Droga Kolinska najema novo posojilo v višini 18 milijonov«, »Zalar naznanil sodišča zaradi stečajnih nagrad tožilcem«.

V petek zatišje, v soboto 18. julija pa pravi cunami: naslovnica »Prodaja Mercatorja: Kos ovadil tudi Janeza Janšo«, »Tožilstvo nad domnevno navezo med vrhovnim sodnikom in dunajsko borzo«, 2. stran: »DURS zahteva podatke o računih v tujini«, 3. stran: »Šlamparije kranjske Sorbone«, poslovni Dnevnik: »Najvišje nagrade upraviteljem bo določal minister«, »Sumi o dogovarjanju gradbenih podjetij«, «Bivše vodstvo Luke Koper osumljeno stomilijonskega oškodovanja družbe«, še aforist Evgen Jurič je na liniji: »Po svetu je več lenih riti kot zanje primernih stolčkov« …

Za posrat. Meni oprostite na izrazu, državi pa ne! Jomo Kenyata, prvi kenijski predsednik se je ob neki priložnosti pridušil, da ne bo dopustil, da se Kenija balkanizira! Most na Balkan smo nekdaj rekli hiši-nadvozu čez Karlovško cesto v Ljubljani, v smeri proti tunelu pod grajskim hribom, nato naprej čez Hrvaško in Srbijo do Grčije. Do tu Evropa, naprej Balkan.

Je pri nas sploh kdo, ki ima pravico ponoviti za Jomom Kenyjato: »Ne bom dopustil, da se Slovenija balkanizira!« Pa kaj balkanizira: po podatkih mednarodne nevladne organizacije Transparency International, ki je ocenjevala 90 držav, je največ korupcije v Nigeriji, Ukrajini, Azerbajdžanu in Indoneziji, najmanj korupcije pa so zasledili na Finskem, Danskem, Novi Zelandiji, Švedski in Kanadi. Dnevnik je v četrtek zabeležil: »Vložena zahteva za preiskavo zoper Bergelunda«, finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki je prvi opozoril na sum podkupovanja, v katerega naj bi bili vključeni finsko podjetje Patria in najvišji slovenski funkcionarji!
Primite tatu! Bravo! Pri nas ga zanesljivo ne bomo!

Kdo sploh lahko še v Sloveniji pridiga o etiki in morali? Politika? Stranke? Kapitalisti? Cerkev? Dajte no! Nekaj novinarjev, univerzitetnih učiteteljev, blogerjev in piscev pisem bralcev medijev brez masla na glavi. Pa upokojenci in sindikati! Pa pokradeni delavci, seveda, ki (zasedaj) še molčijo. Doklej še?

»Stečajni upravitelj zaslužil 650 tisoč evrov« je bil naslov enega člankov v minulem tednu. Drugi dan je že sledilo pismo pravne pisarne: »V skladu z zakonom, prosimo objavite, itd.« Njihov klient ni zaslužil 650 tisoč evrov, ampak samo 420 tisoč, drugo je šlo za davke, in še to v dveh letih. ́Zaslužil,́ s palico po riti, ne pa 420 tisoč evrov v dveh letih! Dali so mu jih! Vzel si jih je Ukradel! 17.500 evrov neto na mesec, vsi davki so že plačani, zato da je sebi odrezal kos potice, za denar prijateljem poravnal nekaj dolgov propadle tovarne, ki jo je prišel zapret, delavce pa pognat cesto! To je enomesečna socialna pomoč za 1.400 delavcev, in še za to se mnogi lahko samo obrišejo pod nosom. Otroci pa jih prosijo kruha in mleka!
Državo pa vodi t. i. levosredinska vlada s socialdemokrati na čelu. Levosredinska vlada z levo stranko na čelu! Bolj socialno in levo, robinhudsko, se od te vlade obnašajo še razvpite mafije Cosa Nostra, Cammora, ́Ndrangheta, Jakuze, mehiška La Familia. Slednja je v časopisih celo objavila oglas: »Na žalost smo se zatekli k edini možni strategiji, ker le tako lahko napravimo red v državi …«

Svetovalci z BMX diplomami iz Amerike, pridobljene na račun slovenskih davkoplačevalcev računajo svoje svetovalne ure tudi po 1.000 evrov, da je pa šeststo evrov za eno svetovalno uro normalna cena, smo tako brali v časopisih in slišali na televiziji. Tisti, ki računa tisoč evrov, si jih zanesljivo ne zasluži. Pa s šeststo evri tudi ne! Če bi bili tako pametni kot se sami cenijo, bi na trgu že zdavnaj obogateli z vlaganji, kupovanjem in prodajanjem, in bi jim tisoč evrov za svetovanje ne pomenilo nič. Pač, dobijo naj evro, kot simbolično plačilo in pravico, ki jim bo referenca, da imajo znanje, ki je njim pomagalo do bogastva. Tako pa razni stečajni upravniki (!), z BMX diplomami opremljeni raznorazni svetovalci, direktorji skladov (Zaupajte nam svoj denar!) dajejo na kup po etičnih in moralnih pravilih nakraden, ne zasluženega (veliko zrno do velikega zrna palača, pa jahto tudi, prosim!) raje kot s svojim, mahajo s tujim k….. (tičem) po koprivah! Od praktično vseh skladov sta se za najzaneslivejša izkaza sklada Jogi oz. Dormeo. Če nimaš slučajno pri hiši miši, te pod vzmetnico ves čas čaka natanko toliko denarja, kot si ga položil podnjo. Velika večina donosov v skladih se danes piše res z dvomestno številko, ampak z minusom spredaj! Poštna hranilnica kot ena najbolj konservativnih, pa medijsko nič razvpitih hranilnih služb, daje na vezane vloge obresti, ki bi zanje t. i. skladi že plačali celostransko plačano obvestilo v časnikih, kako uspešni so. Pa še država jamči za vlogo in glavnico! Če imate preveč denarja, urno k nam, mi vam ga bomo znali porabiti, zapraviti, sfučkati … Če ni pozitivnih donosov, so pa negativni, sorry. Za direktorje in uslužbence nobenega od skladov tudi še nisem bral, da jim izplačilo plač zamuja, da so na minimalcu ipd. Pa tudi pred parlament še niso šli s transparenti »Kako bomo plačali položnice«, »Deložirali nas bodo iz stanovanja«, »Naši otroci so lačni«.

Ni čudno, da se kar 57 odstotkom ostijev kolca po nekdanji Nemški demokratični republiki, pa v Nemčiji (še) ni tako hudo kot je pri nas. Po NDR s Stasijem vred, ne za nekdanjo zahodnonemško, sedaj samo še nemško demokracijo in svobodno podjetništvo!

Tisti, ki smo že v pokoju, se ne borimo zase, mi imamo pokojnine, ki smo jih zanesljivo plačevali vseh 40 let dela. Če bi vlagali v partenon z vsemi stebri, jih zanesljivo ne bi imeli. Za naše otroke nam gre! Zato ni nenavadna upokojenska in sindikalna pobuda za prevzem Vzajemne, preden jo mladi diplomiranci z BMX diplomami pošljejo v stečaj. Vzajemna bo prvi pravni subjekt, ki bo prišel pod (socialistično) upokojensko in sindikalno prisilno upravo, namesto šel v (kapitalističen) stečaj. Mi ne krademo, sicer ne bi bilo kaj krasti zadnjih 20 let!
V socializmu ni bilo takšnih časopisnih naslovov kot sem jih zapisal v začetku članka. Zanesljivo pa bi se govorilo. Sedaj so časopisni naslovi, delavci pa si še pisniti ne drznejo.

Ne samo socializem, tudi kapitalizem ima lahko človeški obraz. Naš ga zanesljivo nima. Komunizem in nebesa so pač nebesa. »Kakor v nebesih tako na zemlji.« Na parolo »Tako v nebesih kot na zemlji« ne bi nasedel nihče.

Matjaž Vizjak

P. S.:
Te dni je nastopil dosojeno 150 let dolgo zaporno kazen zloglasni ameriški sklad(išnik) Bernarda Madoff. Po polovici prestane kazni bo prvič lahko zaprosil za pogojno izpustitev, ali še to ne. Sodbe (V imenu ljudstva!) nisem bral. Gospo soprogo gospoda Barabe pa so tudi že ročno nagnali iz ukradene hiše. Celo brez ukradenega pelcmantla.

Ne bojte se! Tega filma pri nas ne bomo videli. Roka roko umije, obe pa obraz. Deja vu. Že videno.

Matjaž Vizjak