Vest

HD Vimeo

INDIJSKO-AMERIŠKO ZAVEZNIŠTVO
Ameriška sekretarka Clinton je obiskala Indijo. Državi sta ob tem podpisali množico sporazumov, ki krepijo vojaško, politično in gospodarsko sodelovanje.
Indija bo lahko po novem kupovala najsodobnejše ameriško orožje in vojaško tehnologijo. Sočasno se je zavezala, da bo orožje uporabljala le v obrambne namene, vojaške tehnologije pa ne bo delila s tretjimi državami. S tem sporazumom se je precej povečala možnost za uspeh dveh ameriških proizvajalcev letal, Lockheed Martina in Boeinga, ki kandidirata na razpisu za gradnjo 126 lovskih letal. Obamina administracija tako še dodatno krepi strateško vojaško partnerstvo z Indijo, ki ga je vzpostavila Busheva administracija kot protiutež Kitajski. V minulih letih sta obe vojski organizirali okoli 50 skupnih vaj.
Poleg vojaškega sodelovanja sta državi podpisali sporazum o jedrski energiji, s katerim bodo ameriška podjetja v Indiji zgradila 2 jedrska reaktorja, v skupni vrednosti 10 milijard $.
Edino področje, kjer državi nista bili složni, je področje ekologije. Američani so želeli Indijce prepričati o nujnosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Ti o pravni zavezi k vnaprej postavljenim ciljnim vrednostim izpustov nočejo slišati nič. Države v razvoju naj izpuste prilagajajo svojim zmožnostim.

UGRABLJENA FRANCOSKA INŠTRUKTORJA
V Somaliji sta bila ugrabljena dva Francoza, ki bi morala usposabljati pripadnike somalijske obveščevalne službe. Uporniška skupina ju obtožuje vohunjenja in zarote. Soditi jima namerava po šeriatskem pravu. Začasna somalijska vlada je Franciji za osvoboditev talcev dovolila poseg v državi. Uporniki kontrolirajo centralni del države in predele Mogadiša, talca pa sedaj zadržujeta dve različni uporniški skupini. Francija je še vedno zelo aktivna v Afriki tako politično kot vojaško, sodelovala je pri množici državnih udarov in sprememb oblasti.

BRITANSKE POSEBNE POTREBE
Britanskim vojakom na bojiščih v Afganistanu primanjkuje lastnih helikopterjev in transportnih letal. Zato ministrstvo za obrambo najema ruske civilne helikopterje z ukrajinskimi ali ruskimi posadkami, prevoze vozil in težke opreme iz Britanije v Afganistan pa opravljajo z letali Antonov. Celo britanske enote za posebne naloge so primorane v tajnih operacijah najemati helikopterje držav tretjega sveta brez britanskih oznak. Oba helikopterja britanske proizvodnje nista primerna za puščavske razmere, motorji se pregrevajo, nosilnost je prenizka. Zaradi tega je prišlo tudi do javnega prepira med poveljnikom generalštaba in premierom Gordonom Brownom. 8 povsem novih helikopterjev Chinook že od leta 2001 počiva v hangarju, ker je ministrstvo za obrambo pozabilo kupiti licence za programsko opremo. Sedaj jih predelujejo v transportne helikopterje, bojišč vojn za svobodo in demokracijo ne bodo videli še naslednja tri leta.

INTERNET - NOVA IZRAELSKA FRONTA
Izraelsko zunanje ministrstvo je pripravilo strategijo za bojevanje na novi fronti, spletnih medijih. Cilj akcij so Youtube, Facebook, Twitter, propalestinski blogi, forumi, arabski mediji in BBC. Za širjenje lepše podobe bo ministrstvo zaposlilo študente in bivše vojake, ki bodo pisali proizraelske kometarje in opozarjali na netočnosti ali pristranskosti. Za zunanjega ministra Avigdorja Liebermana je internet fronta enakovredna vsem ostalim v izraelsko-palestinskem konfliktu. Podoben koncept so že uporabili v času ofenzive na Gazo z neformalnimi združenji podpornikov Izraela. V propagandne akcije je bilo vključeno nekaj tisoč prostovoljcev, posebna tarča je bila evropska levica, ki ni naklonjena početju izraelskih oblasti. Tovrstne akcije so potekale v Veliki Britaniji, Španiji in Nemčiji. Probleme imajo tudi z evropskimi televizijskimi postajami, ki so preveč kritične do Izraela. Evropski pogled je enodimenzionalen, izraelsko trpljenje v primerjavi s palestinskim ni pomembno.

AMERIŠKE SOCIALNE RAZLIKE
Po reviji Forbes je bilo leto 2007 najbogatejše leto v človeški zgodovini. V osmih letih Busheve administracije je 400 najbogatejših Američanov, ki imajo premoženje vredno več kot 150 milijonov najrevnejših, povečalo svoje bogastvo za 700 milijard $. Zgornji 1% prispeva 22% nacionalnega prihodka, zgornjih 10% pa polovico vseh prihodkov. Družbene razlike so večje kot kadarkoli po letu 1928. Razmerje plač menedžmenta glede na povprečno plačo je znašalo 344 proti 1 v letu 2007, letos naj bi se znižalo na 317:1. V 60ih, 70ih in začetku 80ih je to razmerje nihalo med 30 in 40 proti 1.
40% bruto domačega proizvoda prispevajo korporacije iz lestvice Fortune 500, zaposlujejo dve tretjini delavcev v industriji, obvladujejo 60% vse trgovine in poberejo 70% vseh profitov.
Realna povprečna plača se od leta 1979 skoraj ni zvišala, čeprav se je produktivnost povečala za skoraj 50%. Od leta 2002 do 2004 je povprečni prihodek gospodinjstva padel za 1700$, dolgovi na kreditnih karticah so se od leta 1989 povečali za 315% in za skoraj 40% presegajo prihodke gospodinjstev iz leta 2007.

Jura Štok