Vest

Večerja za štiri v Asu: Dvajset milijonov evrov, ki jih je Joc Pečečnik pričakoval kot prispevek države za obuditev poslovanja Mure, je zadosti približno za eno leto plačevanja (bednih) nadomestil (za bedne plače) zavoda za zaposlovanje tri tisoč brezposelnim delavcem (tudi - potencialno - Murinim?).

Ker je republika Slovenija pravna in socialna država, bo po kakem letu dni prejemanja pomoči za brezposelnost, večina, nekdaj delavcev, do izteka leta pa začasno (?) brezposelnih prešla pod okrilje centrov za socialno delo, ki plačuje že skoraj 50 tisoč Slovenkam in Slovencem (nič več brezposelnim, že socialnim podpirancem, ki bi morda radi delali, dela pa zanesljivo ne dobijo in ga ne bodo dobili!) pomoč po 223 evrov na mesec za preživetje (po zakonu je denarna socialna pomoč tista, ki zadovoljuje minimalne življenjske potreb v višini, ki omogoča preživetje …). Prvo leto bo tako izpuhtelo iz levega žepa (vsaj) 20 milijonov evrov, naslednja pa po deset milijonov evrov iz desnega žepa, vse tja do upokojitev.

Ali bi Jocu Pečečniku načrt reševanja Mure uspel, ne vem, za kako leto pa bi zanesljivo odložil zaprtje Murinih obratov. Za 20 milijonov evrov iz levega žepa. Ob tem, da Mura za Slovenijo ni najprej gospodarsko vprašanje, ampak politično.
Vsem je jasno, da se z 223 evri ne da ne živeti, ne umreti. In: 223 evrov je približno cena kosila ali večerje za štiri osebe v ljubljanskem Asu, mize pa so zasedene.

Republika Slovenija je pravna in socialna država. (2. čl. Ustave RS).

Za tretjino Kramarja: Steklarska nova iz Rogaške Slatine daje (je dajala) kruh kakim tristo delavkam in delavcem s Kozjanskega, ki zanesljivo ne bodo našli kruha drugje, ko bodo v fabriki pogasili peči. Za zagon proizvodnje bi delavci potrebovali (piškavih) 350 tisoč evrov, ki jih trije mogočni lastniki Kad, DURS, Geoplin in Elektro Celje, niso zmogli nastrgati. Rogaški steklarji so bili pripravljeni prevzeti tovarno. Tako bodo najprej brezposelni, nato socialni podpiranci. Ki bodo levi žep eno leto stali dva milijona evrov, desnega pa nato po pol manj vsako naslednje leto do upokojitev. Bi se poskus neposrednega delavskega upravljanja obnesel? Poskus za (spet ušivih) 350 tisoč evrov bi z zanimanjem spremljala Evropa, mogoče bi še kaj primaknila zraven!

Bivši, kmalu že predbivši glavni direktor Ljubljanske banke Marjan Kramar je ob odhodu iz banke dobil izplačan milijon evrov. Naloga za izplačilo si ni podpisal sam, milijon evrov so mu podarili drugi, politika oz. tisti, ki jih je za nadzornike nastavila politika, in ki tudi zase niso skromni. Zanesljivo si Kramar odpravnine ni zaslužil, ampak jo je dobil. Tako kažejo vsaj finančni pokazatelji za čas, ko je direktoroval.

Delavci Steklarske nove pa naj bi najeli bančni kredit vsak zase, dali zanj jamstva, kako ga bodo vrnili itd. Bavčarju in Šrotu tega, vsakemu za po milijardo evrov posojil tega ni bilo treba, pa tudi bankir Kramar jima danih stomilijonov evrov zanesljivo ni zavaroval z svojim premoženjem!

Republika Slovenija je pravna in socialna država. (2. čl. Ustave RS).

Svetilnik Evrope: V Sloveniji vsako leto registriramo po kakih 70 tisoč novih avtomobilov. Če bi se vozili v dveh strnjenih kolonah, bi bila kolona dolga pet kilometrov. In dodajmo še tri kolone po pet kilometrov avtomobilov starih do (vključno) štiri leta, kar je 20 kilometrov dolga kolona (skoraj) novih vozil!
Od Zvezde v Ljubljani do Kozolca, kjer se neha promenada, se ves čas vozita po dve koloni novih avtomobilov. Vendar Slovenija ni majhna od Zvezde do Kozolca in teh štirikrat 70 tisoč novih avtomobilov se na 21 tisoč kvadratnih kilometrih Slovenije izgubi. Na kak avto na hektar.

In, od Pošte, preko Tromostovja do Šuštarskega mostu se vsak večer gnete kakih tri tisoč Ljubljančanov, vsi oblečeni v znamke, in srebrajo pivo po tri evre. Kako bogati sta Ljubljana in Slovenija! Vsi pijejo pivo na Tromostovju! Vendar Slovenija ni kvadratni kilometer ceste in pločnikov od Pošte do Šuštarskega mostu. Promila Ljubljančanov! Toliko »bogatih« je še v revnem Kamerunu!

Naši reveži hodijo peš ali se vozijo s kolesi in se držijo doma, ker jih je svoje revščine sram. Pa tudi: za avtobus nimajo, za bencin za deset let star avto prav tako ne, tudi če bi ga imeli, se s starimi avtomobili zanesljivo ne bi vozili od Zvezde do Kozolca, nimajo pa tudi za parkirnino in za pivo na Tromostovju.

Pod pragom revščine živi že vsak četrti Slovenec in ti zanesljivo ostajajo doma. Ne morejo zdoma, in po kaj naj bi tudi šli? Kazat svojo revščino?

Morda bodo nekoč prišli: pol milijona ponižanih prebivalcev Slovenije! Za dvajset polnih Kongresnih trgov. In nikogar ne bodo poslušali. Ne bo jih pripeljal sindikat in ni ga strankarskega liderja, ki bi jih zmogel nagovoriti. Posebej še v armanijevi obleki, ali bolj okežjunal, v benetonovih kavbojkah in krokodajl majčki!
Republika Slovenija je pravna in socialna država. (2. čl. Ustave RS): Ne se norca delat! Republika Slovenija ni pravna in socialna država. (2. čl. Ustave RS). Je razslojena država (ni v Ustavi RS).

Matjaž Vizjak