Vest

»Kabineta letos ne bo. In mizarja odpovej. Zavese sem že jaz odpovedala,« je bila žena slabe volje.

Meni je za pohištvo in zavese manj ali več vseeno. Kabinet je prazen že od vselitve pred štirimi leti, le kavč stoji v kotu. S Tomove razprodaje. In nekaj škatel z zloženimi knjigami. Pozimi ga niti ne ogrevamo. Grejemo samo na plus in nekaj stopinj, da mraz ne bi prehajal skozi zidove v prostore, ki so ogrevani. Glede zaves sem še bolj ravnodušen. Posebej me ne bi motile, potrebujemo pa jih tudi ne. Po mojem mnenju, žena misli drugače, v končni fazi mi je vseeno. Samo zastrle bi pogled na okolico hiše, na vrste starih in visokih smrek, na mlade bore in štiri breze na robu trave. Zjutraj in zvečer se okoli hiše pasejo srne. Vsega nekaj metrov proč od oken. In divji zajec včasih obsedi na travi in pokuka v hišo. Če se ne bi že na(raz)vadil razgleda, bi rekel kičasto. Ali skoraj kičasto.

»Nič ne vprašaš, zakaj mi v banki niso odobrili kredita. Ker sem kreditno nesposobna! Do leta 2023! Ker sem porok najstarejši hčeri za stanovanjski kredit!«

»Ja, sta jih že izučila Bavčar in Šrot. Ali nisi slišala na televiziji, da bodo odslej bolj strogo obravnavali vse prošnje za kredite?«

Žena ni bila razpoložena za to vrsto humorja in mi je ostro rekla: »Še bolj bomo morali varčevati. Recesija je.«

Ker se te vrste pogovori znajo razvijti v prepir, sem, kot običajno, obmolknil. Filtru 57 in pivu po delu in s prijatelji, se ne mislim odpovedat. Edini luksuz in zame sinonimu za luksuz. »Pa ne bomo šli pozimi za dva tedna v Hurgado ali na Maldive. In ti se boš odpovedala predbožičnim nakupom v Londonu. Ali v Milanu, ali na Dunaju. Mi je vseeno, kje.«

»Kot bi že kdaj bili na zimskih počitnicah ob morju. Pa na božičnih nakupih! Se ti norca delaš iz mene? Še smučati smo nehali hodit. Zaradi denarja.«

Škoda, da nismo hodili, in bi letos ne šli. Prihranili bi zanesljivih tri tisoč evrov. Morje in predbožični nakupi niso bili nikoli poceni.

Imel pa sem že novo idejo. »Draga žena, ne boš si dala delati novih zob!« sem bil odločen.

»Novih zob? Saj imam še vse svoje. Pa ti, ali si kaj pil danes?« se mi je ostro zazrla v oči.

»Pusti to! Z enim mojim manj popitim pivom, ne bova veliko prihranila,« sem poskušal biti spravljiv.

Škoda, spodnja in zgodnja proteza, ki ju žena ne potrebuje, zanesljivo staneta samoplačniško kakih štiri tisoč evrov. Lahko bi jih prihranili!

»Potem pa se odpovejva novemu avtu!«

»Kakšnemu novemu avtu, saj ga ne potrebujemo!«

Škoda, z novim takšnim, kot ga imava sedaj, bi prihranila vsaj deset tisoč evrov, če pa nisva skromna, in se odpoveva denimo večjemu Renaultu ali Citroenu, kot sva ga nekoč že imela, da ne govorim o drugem avtomobilu v družini, bi lahko prihranila štirikrat toliko!

»Sploh pa ne vem, kaj danes govoriš same traparije. Jutri moram plačati položnice za elektriko, vodo, kanalščino, smeti, pa RTV prispevek, kabelsko TV in internet, tri mobitele, kupiti hčerki mesečko za v Ljubljano, tri urbane, plačati še položnici za likovni material in šolsko ekskurzijo, pa Merkatorjevo piko in Magno in evrokard, Butanu obrok za plin, zavarovalnici obroka za zavarovalnini za hišo in avto, trgajo pa nama tudi za stanovanjski kredit in kredit za avto. Česa naj ne plačam?«

Neumnost, mene sprašuje! Jaz bi lahko črtal v Merkatorju kakšne piškote, sladoled in salamo, kruh, mleko in jajca pa že bolj težko. In v avto tudi ne morem nalivati studenčnice. Soseda naj gre vprašat! Saj vlada tudi ne sprašuje mene, ampak svoje ministre in poslance, ki vedo bolje, kje in koliko lahko jaz prihranim, kot vem sam. Pa še nič jih ne boli, ko zame varčujejo in se v mojem imenu zame odpovedujejo.
Kot vlade tudi ne boli, ko lomi prste Erjavcu, zvija roke Kožuhovi in kot nesposobne smeši sindikate. Vse, samo da bi pristali na zamrznjene pokojnine in zamrznjene plače. Ko pristanejo, naj upokojenci in delavci nanje stresajo gnev. Vlada za to nima ne volje, ne časa, saj mora vendar vladati!

Mojih predlogov, kje varčevati, žena ni sprejela. Pa še toliko jih imam. Vse samo inovativne. Vladine pa bo!

In tudi jaz.

In vi.

Za bogate pa, nikarte se bat! Še vedno so se znašli, in tudi tokrat se zanesljivo bodo. Pa še vlado imajo na svoji strani!

Matjaž Vizjak