4. november, 2009 | Vest

O podražitvah v Ljubljani, Rado Pezdir

Debata zakaj podražitev in kje so finančni razlogi za kaj takega nas je obšla.
  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Nedavne podražitve nekaterih javnih storitev v Ljubljani so precej odmevale, vendar debata ni tekla prav v nobeno drugo smer kot politično prepucavanje, torej kaj Janković je in kaj Janković ni. To, v državi, kjer je bolj pomembno kakšne politične barve so akterji ukrepov, kot pa kakšne ukrepe dejansko izvajajo, seveda sploh ni nenavadno. Debata zakaj podražitev in kje so finančni razlogi za kaj takega nas je zato seveda obšla. Seveda, če smo iskreni je župan Jankovič res govoril, da so povišanja cen storitev v domeni nekih investicij, toda po drugi strani je razlog, ki ga navaja vseeno preveč površen. Namreč, kje so ustrezne kalkulacije? Od človeka, ki je še do skoraj nedavno deloval v gospodarstvu bi lahko pričakovali da pokaže finančne konstrukcije svojih investicij, natančno pojasni stroškovne zahteve in pričakovan donos na planirane investicije, oziroma predstavi alternative. Glede na to, da tega nismo dočakali lahko samo sklepamo, da so višje cene posledica dejstva da nekdo v mestnih podjetjih kronično posluje s težavo in mu je zato potrebno pokrivati izgubo ter da moramo na vsak način z mestnim denarjem graditi stadion, čeprav obstaja alternativa v zasebni investiciji. Bolj kot vse pa čudi odnos Ljubljančanov oziroma Slovencev do podražitev brez razloga – pravzaprav ni pomembna podražitev, pomembno je katere barve je tisti, ki jo zahteva. Namesto, da bi državljani, ne samo na ravni občin, zahtevali jasno utemeljitev kaj se skriva za višjimi cenami javnih dobrin in storitev, prve moti politična barva nosilcev ukrepov, drugi pa plačajo brez vprašanj, ker je podražitev prišla s strani njihovih ljubljencev. Lepo, ko vam bodo brez pojasnil dokončno izpraznili denarnice boste pa najbrž končno začeli razmišljati in zahtevati razlage. Kaj hočemo, Slovenec je rad odrt.

Rado Pezdir, ekonomist

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
22 x komentirano
  • bronjo je rekel/-la:

    Če sem prav razumel župana, se storitve komunale in vode niso podražile že nekaj let, vemo pa da so vse cenev tem času rasle tako realno kot nominalno. Da to razmeš, niso potrebne ustrezne kalkulacije. Čemu torej razburjenje?

  • Fonzi je rekel/-la:

    Odirajo nas kot ovce ampak tudi tega bo kmalu konec.

  • luka je rekel/-la:

    Rado točno tko….

  • Blaž Babič je rekel/-la:

    Janković Zoran je govoril nekaj o svojih sposobnostih za blažitev posledic svetovne finančne krize, vsaj v Sloveniji, ako bi bil še vedno v sedlu Mercator d.d.

    http://www.dobrojutro.net/izjava_dneva/ljubljanski_zupan_zoran_jankovic_o_tem_zakaj_je_kriza_mocno_prizadela_slovenijo/141452

    Sedaj pa kakor ne more rešit ene male Ljubljane? Hm…

    Naj se ponovno zavihti na čelo Mercatorja. Očitno je prišel na eno funkcijo previsoko.

  • foo je rekel/-la:

    “Če sem prav razumel župana, se storitve komunale in vode niso podražile že nekaj let, vemo pa da so vse cenev tem času rasle tako realno kot nominalno.”

    Komunala in vodovod poslujeta z dobičkom in to torej ne more biti razlog.
    Spomni se kaj drugega.

    • Bralka je rekel/-la:

      Nekaj bazične ekonomije - za sladokusce.:
      Če podjejte (zasebno ali javno) posluje z dobičkom, to še ne pomeni, da podjetje generira dovolj denarja za nove investicije. Če nima zadosti lastnih sredstev za investicije, si mora manjkajoči del sposoditi.
      To velja tako za zasebna podjetja kot javna podjetja.
      S tem, da so javna podjetja (poleg osnovne kreditne sposbnosti po ZBan) omejena z višino dovoljenenga krediitranja. Zakonsko je določeno (ZFO), da lahko zneski kreditnih in lizing obveznosti lokalne skupnosti (občine in javna podjetja, ki so v večinski lasti skupnosti, konsolidirano) znašajo do 20% od višine proračuna te lokalne skupnosti).

      Predvidevam, da naj bi bile nove investicije javnih podjetij deloma financirane z dodatnim denarjem, ki bo prišel iz višjih cen storitev in deloma s krediti (o obsegu in limitu zadolžitve MOL pa se dajo vsi podatki lepo dobiti na spletni strani, kjer se vidi, da je trenutni limi zadolževanja 139 milijonov in da je trenutno koriščenih 108 milijonov zadolževanja).
      Če ne bi hoteli za nove investicije uporabit nobenega kreditnega potenciala, bi se cene povišale še bolj. Če pa ne bi povišali cen, bi verjetno zelo dosegli maksimalni limit dovoljenega zadolževanja. Skratka, to povečanje gre razumeti kot umetnost in realnost možnega.

    • bronjo je rekel/-la:

      Kategorija dobiček je zelo raztegljiva in odvisna od kreativnosti računovodje, ki vodi bilance podjetja. Nabolj kreativni računovodje na svetu so bili ljudje v krogu Dicka Cheneya, bivšega podpredsednika ZDA.

    • jaz je rekel/-la:

      @Bronjo - res je, a prav zato je (očitno tudi tebi) jasno, da se o njih lahko govori le še v pretekliku…

    • Bralka je rekel/-la:

      O raztegljivosti kategorije dobiček ne bi rekla nič.
      O tem, kako so prikazani rezultati ljubljanskih javnih podjetij, se lahko kvalitetno izreče predvsem računsko sodišče.
      Dokler pa se računsko sodišče o tem ne izreče, velja v poslovnem svetu predpostavka, da so rezultati korektno prikazani. Neodvisno od tega, za katero javno podjetje gre in neodvisno od tega, katera ekipa je tam in kakšne barve stranka vodi lokalno skupnost.

  • Bralka je rekel/-la:

    Včasih in do vključno 15. avgusta letos je veljalo, da je vlada dajala soglasje k občinskim cenikom za komunalne storitve.
    To početje je pri masi občin na eni strani in pri omejenem številu ljudi, ki so v ministrstvu za okolje in prostor kvalificirani, da pogledajo te podatke ustvarjalo silne postopkovne zamaške. Zato verjetno tudi mnenja, ki so bila izdana pred tem datumom, niso bila posebej kvalitetna.
    No, od 15. avgusta je vlada ta odlok, po katerem je dajala soglasja k občinskim cenikom. Koliko je ta umik vladnega odloka “osvobodil” občine, bomo še videli.
    Dejstvo pa je, da smo imeli v Ljubljani že kar nekaj časa nespremenjene cene in da so bile cene naših storitev relativno cenejše kot v drugih občinah. In bodo verjetno tudi s tole podražitvijo. Bomo videli.
    En del podatkov o smiselnosti povečanja cen za komunalne storitve se sicer vidi v gradivu za rebalans proračuna MOL. To gradivo se najde, če se gre na http://www.ljubljana.si in potem klikneš Mestni svet in potem so tam gradiva za seje.
    Se pa strinjam z Radotovo ugotovitvijo, da svet medijev ni ravno pograbil diskusije o kvaliteti izračunov za povišanje, temveč se predvsem ukvarja s tem, kakšne barve je kdo in ta diskusija o barvah je pri ceni odvoza smeti precej irelenvantna.

  • 571 je rekel/-la:

    Ej, Jani,ali vam Zares prav nič ne plača za ves PR, da ne premorete niti lektorja, ki bi vejice postavil na prava mesta???

    • angie je rekel/-la:

      al pa temu Radotu kupil eno spodobno zlikano srajco, da ne bi bil vedno videti kot kakšen hovdre

    • Bralka je rekel/-la:

      Angie, imaš prav. Ta nesrečnik je tako netelevizičen, da mu sploh ni potrebno odpreti ust, pa si je že naredil ogromno škodo.

    • JaniJ je rekel/-la:

      Da se spusti na populističen nivo tipa “namest da se daje dnar za stadion, bi se lahko blablabla”. Kakšne nebuloze. Poleg dejstva seveda, da se niti Stožice niti Bežigrad (se ne bo) ne gradi z občinskim denarjem.

      @bralka:
      vsa čast, da se ti ljubi ves čas argumentirano oponirat prepričanim ;)

  • Emilijan the Swazi Man je rekel/-la:

    Odlično!

  • rukar je rekel/-la:

    ORGAZEM so dobivale mlade novinarske vešče ob volilni zmagi JANKOVIĆA, sedaj imate, Srbin vam daje po pizdi, tako kot on zna , prav vam je !

  • Fructal je rekel/-la:

    No, Rado že lepo govori, naj pa pove, kje v gospodarstvo je on dejansko delal? Kakšno relevantno podjetje mogoče? Ali ga je samo teorija?
    kar se tiče pa dobičkov javnih podjetij v holdingu Ljubljana. Sestavljajo ga 4 podjetja: Energetika, Vo-Ka, Lpp in Snaga. Energetika in Voka delata res dobiček, medtem na drugi strani pa druga dva podjetja delata minus. Minus ki ga delata je večji kot dobiček obeh ostalih podjetij. Iz tega se krije minus Lpp in Snage in je potrebno še dodatno kriti minus iz proračuna LJ.
    In dobro je povedal.. določene komunalne storitve se v LJ niso povečevale celo od leta 2002/2003 naprej. Minus pa je vsako leto večji. Ja, kdo pa naj ga krije??

  • cvek je rekel/-la:

    Orgazmično so vpile in cvilile novinarske vešče, obkrožale Jankovića, ob njegovi izvolitvi za župana ! To pišem, ker mi je ravno danes ena od teh “jokala”, kako so se v Ljubljani podražile komunalne storitve, voda in kako težko preživi !

  • Simon je rekel/-la:

    Na Dunaju boste za parkiranje v marsikateri garažni hiši dali manj denarja, kot v Ljubljani.

    Naprimer: Parking pri Gasometru me je za debelih 7 ur stal samo 3€!

    V Ljubljani nasproti parlamenta pa je parkiranje 2€ na uro!

    Potem še tole: Pizzerija na Dunaju - dve pizzi in 2X coca cola 19 €

    Kar se tiče MPC smo pri marsikateri storitvi že kr ornk v Evropi!