20 LIFFE – revni, ponižani, depresivni
Stari in mladi vsi smo v istem, počenem, kipečem loncu. V pomanjkanju sočutja, v ustih deklarativno izrekamo velike, humane besede, srce pa nam ledeni v samosti (bivanjski, ne fizični). Bohotne podobe potrošništva nas ne zapolnjujejo, nemir tešimo z pretiranim delovanjem navzven, z kopičenjem namišljenih pozornosti, ki nimajo hranilne vrednosti za dušo. Brezno v katerega padamo je pretirana konkurenčnost, pomanjkanje etike, naše ustvarjalne sil se izčrpavajo v prazno. Postajamo otopeli Narcisi, uročeni od fikcije, se z melanholijo spominjamo vseh izgubljenih ljubezni…
Naslov filma je naslov pesmi:
BELI TRAK
Nismo slutili
s kakšno
popolnostjo
bomo odigrali
vlogo zla.
Lahkotnost
s katero smo
rezali vratove
sosedom
je osupnila
vse učenjake
psihologe
in dušeslovce.
Bili smo vročični,
čutni, strahotni.
Sedaj popravljajo
stoletne knjige.
V spanju trzajo.
Strah jih je.
ANTIKRIST
v najgloblji temi,
v dolbini drevesa,
razsekanega
v cvilečo dušo,
v trebuhu, ki so ga
razgrizli spomini,
v tresavici koraka,
v razlitem očesu,
v besedi, ki raztrgana
bledi v molk
SVET GRE K VRAGU
(Izmuzljive slike)
V natrganih
koščkih strasti
v plazenju
mesojedega angela
v histeričnem smehu
vojaka na straži
v raztaljenemu domu
cesarskega pingvina
v počenemu trebuhu
pijanega debeluha
v vznesenemu nagovoru
podlega, lažnivega politika
v ljubezni, ki je
na ustih, ne v srcu
v pogledu tajkuna,
ki je brezobzirno
pokradel družbeno lastnino
in zagotovil blagostanje
za nekaj generacij naprej
svet gre k vragu
20 LIFE
Osvajam mesto
stopicam po
strešnikih pesmi
razcvetelih
vodnjakih, božam
natrgane kadre
nekih davnih
povesti, živ sem,
zelo sem živ
MLEKO BRIDKOSTI
smrdi po žalosti
po večnosti
po smrti
po ženski,
ki jo je
zgrudila tesnoba
zoriš v bolno ptico,
ranjen biser v dlaneh,
pisana roža v ustih
klavir gori
v drobtino
resnice
VAJA DELA MOJSTRA
(Glas telefona, leglo hrepenenja)
iz žameta
iz tišine
v obrat
igro solz
KATALIN VARGA
..iz oči
v dušo pogleda
pronica na
srhljivi rob noža
krvavitev
se ne ustavi
venomer seka
v živo meso
OTROK RIBA
V soju lune
kristalen obraz
ni lepota
ni smrt
jasnina
PRINESI MI ROŽMARIN
Zakaj nežnost
ljubezen, lasje
ki plapolajo
v zenitu sonca
ČRNCI
Gnev
v soncu
tesnoba
v vetru
groza
v odpadlih
sivih laseh
strah
v goltancu
angela
ki je spraskal
Boga
Igor Bizjan
Ta pa res črnogledo zre v bližnjo prihodnost!
Kdo ve, mogoče pa ne brez osnove!
Najbolje, da si nabavite štrik in se obesite.
Dečko, če ne boš obrnil kompas, te bo svetloba ožgala!!!
He he…
tole lahko razume le kdo, ki je videl vsaj nekaj filmov, ki jih omenjaš - k sreči sem med njimi