Vest

Barack Obama bo v Afganistan poslal 30.000 novih ameriških vojakov. Gre za novo strategijo, ki naj bi zagotovila umik ameriških vojakov treh letih. Na začetku prihodnjega leta pa bodo samo ZDA imele v Afganistanu več kot 100.000 vojakov. Ameriški analitiki pravijo, da je to itak ameriška vojna. Boji namreč potekajo skoraj izključno tam, kjer so nastanjeni Američani. A zavezniki, tudi Slovenija, bodo po novem očitno vendarle prisiljeni sprejemati vedno več neprijetnih nalog.

Ob tem poznavalci trdijo, da afganistanska vojna ne bo odločena v Afganistanu, ampak v Pakistanu. Talibani imajo tam zaledje, ki mu pakistanske sile ne morejo do živega. Mejno področje sodi v Himalajo. Kar pravzaprav pove dovolj. Obama je bil neposreden. Ljudje in oblast v Afganistanu in Pakistanu so v nevarnosti. Stave so visoke. Pakistan ima jedrsko orožje in Američani verjamejo, da bi ga Talibani uporabili, če bi ga lahko. 30.000 novih ameriških vojakov bo odšlo v Afganistan čim prej. In ne bodo sami. Z njimi bodo čete zaveznikov. Tudi Slovenije. ZDA želijo v Afganistanu ponoviti strategijo iz Iraka, ki sicer ni prinesla miru. Vendar tam zdaj obstaja vsaj scenosled umika Natovih sil, čeprav mu le redki zaupajo. Center ameriškega vojaškega delovanja se sedaj torej seli v Afganistan.

Ameriška administracija je povsem popustila vojski v njenih zahtevah. Kaj drugega tudi ni mogla storiti po volitvah v Afganistanu, na katerih je, ne ravno najbolj demokratično, zmagal Hamid Karzaj. Zdaj Obama in njegovi sodelavci pravijo, da se je potrebno osredotočiti na preprečevanje korupcije v afganistanski vladi. Obama je menda glede tega zelo odločen. Situacija je tragikomična. Karzaja, ki so mu z vsemi močmi pomagali zmagati, obtožujejo, da je njegova vlada skrajno nesposobna in korumpirana. Več ameriških vojakov v Afganistanu tega seveda ne bo spremenilo. Prej je mogoče napovedati, da bo nelegitimna oblast postala samo nekoliko bolj samozavestna. Na drugi strani za Talibane pritok novih ameriških vojakov pomeni predvsem dodatno motivacijo.

Tudi za Slovenijo to pomeni dodatni angažma. Za začetek se pričakuje, da bo umaknila restrikcije, ki govorijo o tem, da naši vojaki delujejo zgolj na območju dokaj varnega Herata in da smejo orožje uporabiti le v samoobrambi. Slovenija naj bi tudi sama prevzela enega od centrov za urjenje afganistanske vojske. Zdaj to počne v okviru italijanske “šole”. Naš afganistanski kontingent pa naj bi se povečal na več kot 100 slovenskih vojakov. Za nameček naj bi v Afganistan odšli tudi slovenski policisti inštruktorji. Vse to se se bo zgodilo kljub temu, da je Pahor nedavno dejal, da si bo Slovenija prizadevala, da se v Afganistanu okrepi politična dimenzija sodelovanja in zmanjša vojaška. “Če bomo ocenili, da stvari ne gredo v tej smeri, bomo umaknili sile iz Afganistana,” je dejal.

Seveda je naš premier tako govoril pred predstavitvijo nove Obamove strategije za Afganistan. Pa tudi drugače na njegove besede, tudi kadar so modre, ne gre pretirano računati. Smer razvoja dogodkov je jasno začrtana. Slovenija je premajhna, da bi glede tega vodila svojo politiko. Čeprav to seveda ne pomeni, da česa takšnega ne bi mogla, v kolikor bi njeni voditelji to res želeli, oziroma bi bili v to prisiljeni zaradi javnega mnenja. Vendar ne en ne drugi pogoj gotovo ne bosta izpolnjena. Za povrh pa ima Slovenija v razmerju do velesil tudi kar nekaj pričakovanj. Zato je neizbežno, da bo vojna v Afganistanu vedno bolj tudi naša vojna. Demonstracij proti takšni politiki zaenkrat tu še nihče ne organizira. Še dobro, da imamo ZDA.

Jani Sever