Vest

Sam namiguje, da gre za zaroto. Kriva naj bi bila Patria. A politik, ki je že mnogokrat dokazal svojo spretnost preživetja, je tokrat v zelo neprijetni situaciji. Šel je čez rob. Ima težave s koalicijskimi partnerji. Nima niti več povsem enotne podpore v svoji stranki. Danes pa mu je življenje zagrenilo še računsko sodišče. Pravzaprav se zdi, da ga podpira predvsem opozicija. Pa še to le zato, ker je bil konec koncev ves prejšnji mandat dober partner.

Zgodba o prodaji državnega premoženja, brez potrebnih soglasij vlade, je vsekakor kaplja čez rob. Napaka je huda. Posebej, ker je jasno, da je Erjavec vedel za kaj gre. Da sedaj trdi, da je bil zaveden, je samo še huje. Opozarjali so ga celo s finančnega ministrstva. Pa tudi sicer, je naloga ministrov, da pač vedo kakšna pooblastila imajo. Če tega ne vedo, je to njihov problem. To velja za vse, zakaj ne bi za ministre. Erjavec bi kot pravnik to moral toliko bolje vedeti. Le kaj si je mislil, da gre pravzaprav za majhen denar? Je šlo za kaj drugega? Kupci so zanimivi. Enega najdemo kot graditelja garaž pri Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Drugi se ukvarja z odpadki. Le zakaj je bil minister tako zavzet, da je pod ceno prodal državni delež in pri tem zavestno kršil predpisane postopke. Je samo tako samopašen, ali so razlogi celo globlji?

Kakor koli, zdaj je na vrsti predsednik vlade. Erjavca lahko razreši. Konec koncev bi se o tem itak moral odločati kmalu, ko bo postalo javno, kaj mu očitajo tožilci v primeru Patria, v katerem naj bi v prejšnjem  mandatu, kot obrambni minister, ravnal nevestno. Lahko pa kot razlog navede ugotovitve računskega sodišča, da okoljsko ministrstvo kljub pozivom ni pripravilo predloga okoljskih dajatev za spodbujanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in ni uredilo vsega drugega kar bi moralo, da bi zagotovilo učinkovito poslovanje vseh udeležencev v sistemu ločenega zbiranja odpadkov. Tudi ta razlog je dovolj dober. Kljub temu, da gre za greh iz časov prejšnje vlade. Področje je izjemno pomembno. In če je minister našel čas za prodajanje državnega premoženja, bi ga lahko tudi za ta strateški problem, na katerega računsko sodišče že dolgo opozarja.

Razlogov za razrešitev je torej več kot dovolj. So pa tudi težave, ki bi jih prinesla takšna poteza. Desus je s svojo pozicijo v vladi precej nezadovoljen. Razen ministra niso dobili prav veliko. Ne odločajo praktično o ničemer in popularnost stranke je zato začela padati. Po drugi strani se zavedajo, da jim je Erjavec v zadnjih letih ne le omogočil politično preživetje, ampak je stranko naredil za nenavadno močno. Z izgubo Erjavca na ministrskem stolu bi izgubili veliko. Tudi zato Erjavca zaenkrat podpirata tako prečiščena poslanska skupina kot izvršni odbor stranke. V Desusu bi bili še najbolj zadovoljni v primeru, da predsednik vlade ne bi storil ničesar. Kar nekaj jih itak misli, da gre za organizirano gonjo proti njihovemu predsedniku in da so v vladi samo zato, da bodo pokrili znižanje pokojnin ter nato propadli.

In vendar Erjavec še nikoli ni bil tako blizu padca kot zdaj. V Desusu notranja trenja obstajajo že nekaj časa in vsem je jasno, da se ne bodo razrešila kar tako. Morebitna razrešitev Erjavca bi pomenila možnost, da se znotrajstrankarski konflikt vendarle razreši. To bi seveda pomenilo, da bi morala stranka dobiti novega predsednika. Kar ni nemogoče. Kandidatov je menda kar nekaj. In na koncu bi se tako ponovno okrepila tudi poslanska skupina, ki bi se ji lahko spet pridružila izključena poslanca. No, to se najbrž ne more zgoditi brez zapletov. Erjavec ni človek, ki bi se kar tako vdal.

Jani Sever