Vest

Študenti smo ogorčeni nad napovedjo predsednika vlade o napovedanih spremembah na področju Zakona o socialnih prispevkih. Nerazumljivo je omejevanje zgornje višine zavarovalne osnove za pokojninsko in zdravstveno varstvo ter namera sprememb sedanjega prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, za katerega pa se predhodno ne navaja novega davčnega vira, iz katerega bi se ta izpad pokril. Pri tem opažamo namero zniževanja davčnega bremena na način, ki znižuje funkcijo prerazporejanja bogastva v Sloveniji. Ta je temeljila na dejstvu, da premožnejši prispevajo več. S tem se po našem mnenju ukinja uveljavljeni sistem socialne solidarnosti.

Ta razprava se je sprožila ob primerjavah Slovenije z ostalimi državami Evropske unije. Nekatere države že imajo zgornjo omejitev osnove, od katere se plačujejo prispevki v sistem socialne varnosti. K temu se nagiba tudi slovenska vlada, kar je zapisala v Slovenski izhodni strategiji 2010 do 2013. Predvideva se omejitev zgornje meje vplačevanja prispevkov, kot razlog pa je navedeno to, da so zakonsko določene tudi najvišje pokojnine in zdravstvene pravice.

Vendar pa ob tem opozarjamo, da imajo države, s katerimi se primerjamo, višjo tako minimalno kot tudi povprečno plačo ter seveda veliko bolje urejeno plačevanje prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Kar nas najbolj skrbi pri tem prerazporejanju bogastva pa je dejstvo, da tak poseg, po oceni vlade, pomeni 235 milijonski izpad prihodkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno. To predstavlja pomemben delež sredstev, ki se s tem prerazporedijo in zagotavljajo sistem solidarnosti. Davčna uprava je v letu 2009 iz naslova prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, ki se izplačuje pri vsaki plači, zbrala 50 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni, da želi vlada ostalih 185 milijonov evrov pustiti najbogatejšim, torej tistim, ki na letni ravni zaslužijo nad 41.000 evrov. Tako bo potrebno manjkajočih 185 milijonov pridobiti od drugega dela prebivalstva, ki pa že tako nima dovolj za preživetje, ali pa se bo ta primanjkljaj dolgoročno ohranil v javnem dolgu, katerega pa bomo na koncu morali odplačevati vsi.

Tako sprašujemo vlado, na kakšen način opredeljuje svoje poslanstvo leve vlade in zaupanja volivcev na zadnjih volitvah, ob takšnih napovedanih spremembah, saj vzorci predlaganih korakov nakazujejo še rigoroznejše nadaljevanje že zavrnjene politike.

Katja Šoba, predsednica ŠOS