O obravnavi Družinskega zakonika, Milica Antić Gaber
Javna razprava o predlogu novega Družinskega zakonika se je bolj redko opirala na dognanja sociološke stroke.Danes se v DZ začenja obravnava Družinskega zakonika. Predvidena je 7 urna razprava. Na svoj način se v javno diskusijo o DZ vključuje tudi SSD z javno izjavo.
Zakaj?
Zato, ker je bila javna razprava o predlogu novega Družinskega zakonika, ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predstavilo oktobra 2009, večinoma burna in pogosto čustveno nabita. V njej so se bolj redko opirali na dognanja sociološke stroke. Še več rezultati nekaterih raziskav s tega področja so bili popačeni oziroma zlorabljeni.
Slovensko sociološko društvo oziroma njena Sekcija za spol in družbo se je prav zaradi zgoraj omenjenega decembra istega leta vključila v javno razpravo o novem Družinskem zakoniku z okroglo mizo v Cankarjevem domu. Na njej smo poudarili, da so novosti, ki jih zakonodajalec vnaša v nov Družinski zakonik na področju razumevanja družine, starševstva, partnerstev in zakonske zveze povsem v skladu z dognanji sociološke stroke. Ta je že dlje časa opozarjala na potrebo po spremembah obstoječega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sociološke raziskave s tega področja so dlje časa opozarjale na to, da obstoječi zakon ne upošteva oziroma izenačuje vseh družinskih oblik, v katerih živijo odrasli in otroci. Takšno redukcionistično razumevanje starševstva zgolj kot biološkega povzroča tudi pravno nereguliranost položaja socialnega starševstva, ki je vse bolj prisotno v družbi.
V Slovenskem sociološkem društvu s pričujočo izjavo ponovno poudarjamo, da predlog novega Družinskega zakonika uvaja širšo (inkluzivno) definicijo družine, ki samo pravno regulira že dlje časa obstoječo prakso vsakdanjega življenja. Sociološka stroka tovrstno inkluzivno definicijo konsenzualno sprejema, saj je v njej osnovna premisa družine starševsko razmerje med otrokom in odraslo osebo, ki skrbi za otroka. Raziskave namreč kažejo, da ni pomembno, ali je starševsko razmerje z otrokom biološko ali socialno, pač pa je pomembno skrbstveno razmerje; da spol in število staršev ne igra ključne vloge pri zagotavljanju otrokove dobrobiti, pač pa je pomemben predvsem kvaliteten skrbstveni odnos; da otroci iz istospolnih družin niso ne v psihološkem ne vedenjskem ne v seksualnem ali kakršnem koli drugem pomembnem smislu drugačni od otrok, ki odraščajo ob heteroseksualnih starših; da so istospolno usmerjeni starši prav tako uspešni pri vzgoji otrok kot heteroseksualni ter, da bolj kot spol in spolna usmerjenost staršev na vzgojo vpliva vsebina oz. kakovost družinskih odnosov.
Slovensko sociološko društvo meni, da predlog novega Družinskega zakonika uvaja novosti, ki so v skladu s strokovnimi dognanji sociološke stroke in si bo v javnem razpravljanju na to temo še naprej prizadevalo za ustrezen strokovni nivo in prevlado moči argumentov.
dr. Milica Antić Gaber, predsednica sekcije za spol in družbo pri SSD
Nobenega dvoma ni, da dandanes v skupnosti živijo tudi otroci z roditeljem, ki je bodisi homo bodisi bi seksualen - pa ima istospolnega partnerja.
Toda zdi se mi skrajno cinično, da homoseksualni lobi ta argument izrablja za utemeljevanje pravice, da bi se homoseksualnim parom dovoljevalo posvojitve !
Če je že neizogibnen obstoj skupnosti istospolnih partnerjev in otroka, ker se je ta pač rodil, ko je homoseksualec imel odnos s partnerjem drugega spola - ta otrok vsaj “nominalno” ima roditelja drugega spola !. Za razliko od tega pa predlagana posvojitev homoseksualnim roditeljem pomeni - da si država jemlje pravico s tovrstno posvojitvijo takemu otroku APRIORI odreči pravico do bodisi (krušnega) očeta, bodisi do (krušne) matere. Za mene je to eklatantna svin****.
Seveda se potem najde vrsta “psiholo..znanstvenikov” ki “kompetentno” dokazujejo, da to na razvoj otroka nima vpliva (Koga pa ti imajo za kretena…?!?): Pri tem je pogosto argumentacija v prid posvojitvam otrok homoseksualcem še tako perverzna, da se sklicujuejo na “množico nasilnih družinskih primerov”, kjer se mnogim otrokom godi “mnogo slabše” kot bi se takim posvojencem - toda, če bi bilo toliko homoseksualnih parov z otroki, kot je heteroseksualnih - bi se ta argument povsem izcimil in pokazal v pravi luče svoje nezaslišane pokvarjenosti.
Nisem “veren”, nisem “bel”, toda da se gre koalicija takole postavljat nad naravne zakone…je pa višek nekrofilnosti politikov. Naj zagovorniki posvojitev otrok homoseksualcem za zgled najprej dajo svoje otroke homoseksualnim parom v vzgojo in rejo, če hočejo..
Trdim in pravim, če se Pahor ob tem vprašanju ne bo pravočasno streznil in bo izsilil to odločitev v parlamentu - bo zaradi tega ( in ne zaradi drugih prask !) z a g o t o v o izgubil naslednje volitve. To bo še zelo vroče !
kaj bo v primeru, ko bo oče homoseksualec hotel svojega oroka delit z svojim istospolnim partnerjem. na limance bo dobol žensko, naredil otroka, nato se ločil, ženska bo sigurno manj sposobna… denarno, poklicno itd vzdrževati otroka in oče bo lepo preko socialne imel vse pravice dobiti starševstvo s svojim istospolnim partnerjem. lepo ženske moje v parlamentu. mame več ne boste.
Ko nekdo omeni naravne zakone, pomislim na dvoje: film Pianino in na evgeniko.
…e milica, milica. a če se pa lezbika odloči imeti otroka in ji pri tem pomaga celo medicina je pa kul? pa ja… glavno da je ženska, al kako?
hipotetičen primer: model ma otroka z babo. za tem postane peder. žena ga zarad tega vrže iz bajte s spremnim stavkom: poberi se ti in tvoj pederski otrok. model ima tipa in zato gre z mulcom (ki ga je žena že odslovila) do partnerja. srečno živijo do nekega dna, ko se v avtomobilski nesreči njegov krvni fotr usodno ponesreči. kaj zdaj s tem otrokom, glede na to da njegov pridobljen fotr nima nobenih skrbniških pravic? kaj pa zdej milica? …ja. folka ne vzgajaj. sama se ravnaj po svojih lastnih moralnih načelih in tako pusti živeti tudi drugim. nihče ni absolutno merilo neizprijenosti in morale, niti ti milica.
AN-TIĆ-ka, vam LDS-sovcem, po zadnjih dogodkih ni za zaupati psov, cuckov, a ne da bi vam še zakonsko dovilili posvojitve !
GARAŽNA, ” EMINENTNA “, KLINIKA Z NJENIMI PACIENTI VRED, IZPODBIJAJO VSE VAŠE “STROKOVNE” TRDITVE IN UGOTOVITVE ! IN IZRABLJENI NEDOLŽNI PSI, SO VZELI VSO STVAR V SVOJE ZOBE, OTROČIČI TEGA NE ZNAJO !
BOG NAS OBVARUJ PREDAVATELJEV “FDV”-ja, dr. sociologije iz te fakultete in onih iz vladnih služb in poslank !
“Nisem “veren”, nisem “bel”,”
pa še vseeno precej neumen.
tako bo: istospolni “ne kradejo” otrok nikomur, ampak - razen v primerih posvojitve otrok brez staršev, kar pa je v slo itak znanstvena fantastika - odločajo o LASTNIH otrocih, ki so jih dobili na način, kot vsi ostali pari, prek umetne oploditve, nadomestnega materinstva, prek zvez z osebami nasprotnega spola….
nihče otrokom ne krade “krušnih” staršev… zaboga, daj, poglej si status biološkega starša, ko se za prej naštete oblike odločajo heteroseksualni pari in posamezniki. PRI istospolnih starših ni NIČ drugače.
“Koga pa ti imajo za kretena…?!?”
ni potrebno, da bi te imel kdo za kretena. to si že. takim 1000x razlagati, da med istospolnimi in raznospolnimi družinami ni nobene razlike glede razvoja otrok, je pač zapravljanje časa.
Preberi si pojem “r o d i t e l j “.
Če si homo se sooči tudi s tem da so tvoje pravice omejene s pravicami drugih. Če ti je narava dala tovrstno usmerjenost, prav, nihče ti ne očita. Toda pusti drugim možnost da živi principe, ki so temelj obstoja živih bitij.
Zaradi takih kot si ti so propadale civilizacije.
Kdo pa si ti , da se igraš boga…
Pravice vsakogar so omejene s pravicami drugega. Vendar nikjer ni zapisana ekskluzivna pravica do otrok, do teh namreč niso upravičeni le heteroseksualni par. Otroke rodijo lahko tudi samske ženske, vzgajajo pa jih tudi samski moški. V teh primerih pa otroci dokazano odrastejo popolnoma normalno in so prav tako sposobni za življenje kot tisti iz heteroseksualne družine. Zaradi tega imajo eno-starševske družine enak pravni status kot dvo-starševske družine.
LOL
Kdo se igra s pravicami drugih? Zaradi istospolne usmerjenosti ni nihče neploden in vsak istospolno usmerjen posameznik ali par lahko ima otroka - na načine, ki jih uporabljajo tudi heteroseksualni pari in posamezniki.
za to ni potreben noben zakon, saj so ti otroci že tu.
Vsak sam odloča, ali, kako, koliko in s kom bo imel otroka, in ne država in ne taki bukslni se imajo v to pravico vtikovati.
VSAK SAM in PO LASTNI VESTI!
Ker pa je ta država baje demokratična, pa mora poskrbeti za to, da imajo vsi otroci - ne glede na svoje starše - ENAKE pravice.
Država mora poskrbeti, da vse družine obravnava enakopravno, da imajo vsi otroci pravico, da jih njihovi starši, ne glede na to, katerega spola so, lahko obiščejo v bolnišnici, da lahko po njih dedujejo, da jih lahko poberejo iz vrtca, šole… pravice, ki so za nekatere tako samoumevne, da se jih sploh ne zavedajo da jih imajo.
in to je bistvo novega zakonika.
Pa ne da si sedel in sodeloval pri pisanju tega pravnega umotvora.
Bral sem komentar predloga, lepo je vidno, kako se na veliko naklada, samo da bi se skušalo z “maso strokovnega leporečja” vzbuditi vtis utemeljenosti - a hudič je v podrobnostih; tu pa so povsem mimo vžgali. Tako se na dolgo in široko, trdi, da je bistvo zakonika urediti stanja, katerih nastanek po naravi stvari ni mogoče regulirati; Seveda ni mogoče “prepovedati”, da se npr. lezbijka poseksa s kakim tipom, samo da dobi otroka, potem pa se gre “hapy” familijo. In obratno, oz. vprašajte Janeza Dolinarja. Seveda je treba najti ustrezne pravne mehanizme, ki bo omogočil ustrezen status osebam, ki živijo v takih skupnostih.
TODA (!) - P o t r e b a p o u r e d i t v i d ej a n s k i h r a z m e r i j, k i v p r a k s i n a s t a j a j o i n
o b s t a j a j o - p a n i k a k o r n e p r e d s t a v l j a u p r a v i č e n j a z a p o s k u s
v z p o s t a v i t i z a k o n s k o p o d l a g o, k i b i n a s t a j a n j e t o v r s t n i h r a z me r i j š e
p o d p i r a l i n s p o d b u j a l.
In v tem je perverznost argumentov predlagateljev, ki jo skušajo podporniki tega zakona prikriti.
Mačkon, skrajno cinično je to da se postavljaš v vlogo interpreta naravnih zakonov. Take in podobne argumentacije so uporabljali tudi zagovorniki sužnje-lastništva in nasprotniki ženske volilne pravice. Oziroma s stališča naravnih danosti je možno argumentirati marsikaj, in očitno tudi zakaj naj homoseksualci nebi vzgajali otrok. Če te prav razumem si želiš zakonodajo ki nebi spodbujala vzgojo otrok v istospolnih družinah, kot argument pa navajaš le svojo interpretacijo naravnih zakonov. Praktično pa spregledaš vse ugotovitve sodobnih psihologov in sociologov.
Če otroci odrasli v homoseksualni družini niso po ničemer drugačni od ostalih otrok, res ne razumem zakaj jim kot družba nebi dali tudi enakopravne možnosti.
Upam da te nisem užalil, vendar sem prepričan da te za interpreta naravnih zakonov ni poklical Bog ali pa Mati narava. V to vlogo si se postavil sam.
Over&Out
Mene nihče ni poklical, niti se nisem sam poklical, da interpretiram.
Preprosto - tako kot ti - izražam svoje osebno stališče. Mar omaležuješ to mojo pravico ?
Kar pa se “strokovnih mnenj” in “psihologov”:
Sorry, naletel si na napačnega!
Sem preveč prečital, prav psihologije - in tudi videl - da bi me o “neškodljivosti” tovrstnih odnosov prepričal. Ta družba se očitno giblje k skrajno nekrofilnim odnosom. A o tem bi moral napisati še en doktorat. Poskusi s Frommom.
Glede na to da kot anonimneža komunicirava preko komentarjev, ti v nobenem primeru ne morem kratiti pravice do izražanja mnenja. prav tako pa te z izražanjem svojega mnenja ne nameravam žaliti. Fromm je vsekakor živel v sodobni družbi, vendar pa je od takrat minilo skoraj 60 let in marsikaj se je spremenilo. Današnja družba, kjer bistveno vlogo pri vzgoji otroka igrajo tudi izobraževalne in socialne institucije, omogoča enakovreden razvoj tudi otroku ki odrašča z enim staršem. Zato preprosto ne vidim argumenta proti družini kjer sta dva starša istega spola.
Predvidevam da je tvoje omenjanje nekrofilije bolj čustven odziv na nestrinjanje s tvojim osebnim stališčem kot pa debata v pravo smer, upam da se strinjaš. Glede na tvojo izobrazbo bi pričakoval kakšne bolj racionalne razloge. Zakaj po tvoje istospolna družina ni primerna za vzgojo otroka?
Govoriva o zelo suptilni snovi, ki jo je zelo težko artikulirati.
Izjeme seveda potrjujejo pravilo. Dnevno pa se srečujem z odraslimi otroki pogumnih mater samohranilk, ki so sicer funkcionirali, vendar (brez da bi se spuščal v podrobnosti) dnevno kazali bodisi pomanjkanje “moškega principa” v odnosu do sebe, do okolice, kar se redno odraža v težavah v odnosu do vsakodnevnih težav, pomanjkanje vztrajnosti, pomanjkanje delovnih navad, razvajenost. Obratno je pogost pojav neuravnovešen odnos do moškega spola v različnih pojavnih oblikah; bodisi v podzavestnem nagibu “iskanja očeta” pri partnerju, do nezauplivega, celo sovražnega odnosa do moških.
Pri prevladujoči moški vzgoji sem se srečal s pojavi čustnene “toposti” oz. pomanjkanjem vživljanja v soljudi in čustvene neprilagodljivosti, obratno pa tudi odklonilne pojave v obliki nezaupanja ali strahu pred ženskami, do sovraštva in nasilja v odnosih do žensk.
Seveda vse opisano ne izključuje, da se to ne pojavlja tudi pri dvospolnih družinah, vendar pa je brez kančka dvoma skupen imenovalec pri teh osebah - pogostost tovrstnih težav je poudarjena pri skupini oseb, ki so odrasle v enoosebni družinski skupnosti.
Tisti, ki trdijo, da je s homoseksulanimi družinami za otroke zagotovljena optimalna možnost razvoja otroka oz. da je ta povsem enaka, kot pri dvospolnih družinah - n i m a j o p o j m a o vseh vidikih vloge očeta in o vlogi matere pri čustvenem, socialnem psihičnem razvoju otroka.
Prosim lepo, a bo treba res spet odkrivati toplo vodo, da se bo razgalila spornost motivov tistih, ki vsiljujejo posvojitve otrok homoseksualnim parom.
Razumem tvoje izhodišče in glede na izkušnje ki jih opisuješ predvidevam da se bolj spoznaš na psihologijo kot jaz. Tudi jaz sem izobražen in specializiran, in prav zato razumem omejitve ki so v tem pogledu neizogibne. Strokovnjaki imamo zelo podroben vpogled v le določen del našega skupnega znanja, in ponavadi so pogledi posameznikov zelo specifični. Najboljša rešitev pa je vedno le kompromis med različnimi strokovnimi pogledi. Idealine situacije torej težko vzamemo kot primer, te so skoraj vedno relativne. Lahko pa ideal vzamemo za izhodišče, primerjamo z dejanskim stanjem in pridemo do zaključka.
Torej otroci s katerimi se srečuješ, niso odrasli v idealnih pogojih. Imeli so slabše pogoje, materialno in čustveno. Tudi samohranilka je danes čisto drug pojem kot je bil pri nas pred 20leti. Vendar so kot sam praviš so funkcionalni. Ti pa, poizkušaš odpraviti njihove težave. Neko upanje da bodo nadomestili svoj manjko obstaja, danes pa ti otroci odraščajo v bistveno boljših pogojih.
Bistveno vprašanje je, ali lahko tudi v istospolni družini odraste funcionalnen otrok in odgovor na to ni enostaven. Zanašamo na raziskave, ki jih ni veliko i na izkušnje v drugih državah. Vsekakor pa moramo upoštevati mnenja vseh strok, pojem družina je namreč prepleten v vsemi. Kompromisu v prid predlogu zakonika kaže dobro, otroci so funkcionalni niso pa idealni.
Predvidevam pa da boš v prihodnje imel še veliko dela, v idealni situaciji pa bi ostal brez. Si pa predstavljam da boš dobil tudi čisto novo kategorijo pacienta, homo-foba namreč. Take, ki bodo morali eden drugemu priznati da so se v bistvu na podlagi sovraštva v bistvu ves čas zapeljevali. To bodo krokodilje solze.
“Takšno redukcionistično razumevanje starševstva zgolj kot biološkega povzroča tudi pravno nereguliranost položaja socialnega starševstva, ki je vse bolj prisotno v družbi”
Kolikor mi je znano, sedaj veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih povsem izenačuje status posvojencev in bioloških otrok, nikakor pa ne opredeljuje starševstva kot biološke vezi.
Sicer pa sem vedno bolj prepričan, da bi morali v družinsko zakonodajo inkorporirati tudi ostale vrste sesalcev in omogočiti čim širše pojmovanje svobodnega pojmovanja družinskosti. Zakaj bi le komplicirali - vsakemu svoje.
Kdor je bil proti posvojitvam prej, je verjetno proti tudi zdaj. En komentar dneva od Milice Antić Gaber tega ne bo spremenil.
Drugač pa opiranje na dognanja sociološke stroke? Kaj pa je to?
Veste strokovnjaka se da tud kupt. Za primerno vsoto denarja, vam napiše in utemelji tud da je gojenje črvov primeren način za povečevanje genske raznolikosti koruze.
Sociološki strokovnjak pri teh stvareh nikakor ni izvzet.
Ampak kaj bi to razlagal, ljudem ki jim novice iz TV ja predstavljajo čisto zlato.
Ja, marsikaj se da kupiti, tudi komentatorja, ki bo služil za propagando političnih ciljev. Komentar dneva, Milice Antić Gaber, pa je zelo dobrodošel. Prepričanje za ali proti namreč ni naravna danost, je le posledica ideološke opredeljenosti posameznika. Glede na to da so te debate večinoma zelo čustveno naravnane je racionalna misel še kako dobrodošla.
bakanka, torej rdečuhinja , torej podpornica ministra…bolj jasno kot tako.
uvožena politična BALKANKA, torej RDEČUHINA, sledi ,da strokovno liže rit rdečemu ministru…..bolj jasno kot tako.
jaz bi se čudil, če bi balkanka povedala kaj drugačnega…..ha, ha, ha, ha, ha, ha, … ali pa, da ne biva ali predava v Lj……ha, ha, ha, ha, ha, ha,
Hočeš reči da nisi razumel vendar si apriorno proti. Vsak evro, ki ga pošljejo v tvoje smer za politično propagando je preveč. Ne da se ti niti pomisliti zakaj bi bil proti.
O&O, Kakec navadno ničesar ne razume. Zato tudi običajno trikrat ponovi tisto, kar je želel povedati, kajti šele v tretje se misel dokončno razvije.
Over&Out, pod vse tvoje dosedanje komentarje tule se podpišem!
(*razen pod ta del o izobrabi in stroki, ker se pod to pač ne morem podpisat :))
A mi ne verjameš da sem strokovno izobražen?:))
Tebi verjamem, samo jaz nisem. ;)
Se pravi ne morem reči da sem, kar bi storila če bi se pod VSE podpisala.
Haha! ;))
Tudi jaz se ne smatram za strokovnjaka na dotičem področju, vendar ima prav vsak o tem svoje mnenje. Referendum, v tem primeru, se mi zato zdi izjemno slaba rešitev. Stvar je potrebno pogledati s ptičje perspektive.
Meni tudi, itak (sicer spoštujem to pravico do referenduma, ampak se mi v … vsaj 75, če ne 90% zdijo mimo zaradi večih dejavnikov, ne nazadnje zaradi €).
Ja, s ptičje, je pa včasih težko tako gledat, če si na zemlji, zato tudi razumem določene pomisleke ljudi, na živec pa mi stopi predsodkarstvo na podlagi nevednosti (in celo ufuravanja, delovanja, aktiviranja v neke nasprotne smeri) v zadevah, ki so itak zelo občutljive, zato ni primerno, da bi jih obravnavala (oz. o njih celo usodno odločala) ulica.
Vsakdo se kaj hitro lahko znajde v manjšini (ko ga ne bodo razumeli, bodo do njega nespoštljivi ali poniževalni ali mu bodo celo kratene neke osnovne pravice, ki naj bi jih itak že imel).
Do referenduma o biomedicinski oploditvi, sem mislil da je to bolj stvar raziskav kot pa redna praksa. In sem se dejansko počutil kot tepec, najprej sem mislil da gre za medicinsko vprašanje, da je stvar nekako lahko nevarna za žensko. Pa tu sploh ni dileme, stvar smo, pred tem uspešno prakticirali 30 let. V bistvu mi je bilo jasno da sploh nisem kompetenten da bi se o tem odločal. Kaj je mislilo 60% funkcionalno nepismenih Slovencev je danes jasno vsem.
Zanimivo, da si ravno to izpostavil. Nekajkrat je tu že bil govor o tem vsem (tudi tako širše - referendum ki ga omenjaš); sama sem osebno proti.. no, to je v bistvu premočna beseda, ampak recimo, da nisem naklonjena tej oploditvi, razlogi niti niso tako pomembni (preveč nakladanja, ki ni tako bistveno za to, kar hočem napisat), ampak obkrožim ‘za’. :)
Nekaterim se je to zdelo dvolično, češ, kako da obkrožim za, če sem osebno v bistvu proti? :o)
Preprosto: moje osebno mnenje tu ni tako pomembno, kot je samo bistvo tu: ne morem zaradi nekih osebnih (ne)simpatij ali nepoučenosti, nevednosti, neseznanjenosti, predsodka, če hočemo, nekaterim onemogočat nečesa (kar ni moja stvar in tudi nikogar ne ogroža).
Danes je udobje dvoma v svoja lastna dejanja res ekskluzivno. Zato je ponavadi težko razumeti, ali pa celo negativno če ima nekdo pomisleke in v nekaj dvomi, “si al nisi”. Za tretjo možnost pa se zanimajo bolj redki, “Čudaki”.
Poglej na primer tega pacienta, ki posta pod najinim pogovorom. Tako je prepričan v svoj prav da se mu zdi čisto normalno da svojim izjavam pritrjuje z drugim psevdonimom. Revež nima niti časa da bi pomislil, če mogoče obstaja tudi tretja opcija, to je deloven človek. Istočasno, ko občudujem njegovo predanost, pa se sprašujem če ravno to ni hkrati njegova šibka točka. Če podvomi vase, se mu bo nemara sesul ves njegov svet. Ponavadi, se taki osebki odmikajo od racionalne misli, za take pravimo “blagor ubogim na duhu…”
Kok dobr poveš!
Tu očitno res zelo podobno, če ne enako misliva! (samo da ti to poveš stvarno in brez nepotrebnega balasta).
S temle pa si “zdael žebljico na glavico”:
“Če podvomi vase, se mu bo nemara sesul ves njegov svet.”
V tem je bistvo.
:)) jap
TO JE TISTA TICA, ANTIĆKA, KI MORALIZIRA, SAMA PA JE PREKO SVOJIH POZNANSTEV IN SVOJEGA MOŽA, BIVŠEGA MINISTRA GABRA , PREKO SVOJE ZASEBNE FIRME PRODAJALA IN DISTRIBUIRALA NAJDRAŽJE UČBENIKE ZA OSNOVNE ŠOLE ! SLUZAVOSTI NA KUBIK !
Kaj se ima poročena ženska, celo mati, kot je Antić- GABER, potegovati za neke lezbače, sovražne do moških, ki bi se semenile in abortirale na tuj (naš) račun ! Kakšen zgled bo pa njeni hčeri, to pisanje, njene trditve in ugotovitve ?! Gaber, če si dec, primi gabrovko v roke, da ji naravnaš hrbet in misli !
Torej, vsak naj bi se potegoval le za svoj interes? A to učijo na zboru za vrednote?
DA, DA, GOSPA SOCIOLOGINJA, TA ZAKON UVAJA NOVOSTI, BOLANE NOVOSTI !
Pa pozdravi moža , bivšega ministra Gabra !
Štajerski trio, povejte mi nekaj: glede na to, da imate isti IP, me zanima, ali uporabljate stole na koleščkih in se izmenično drajsate pred računalniški zaslon ali pa sedite eden drugemu v naročju?
Mogoče si pa delijo isti iPad:
http://www.youtube.com/watch?v=L68aKVAzwQ4&feature=related
Carlosa @ , ZELO MOTI, ČE VEMO O AN-tički na štajerskem malo več, kot vi, ki vam kulturni in siceršnji smog prekajata možgane !
Over& Out@, vama pa cuckov ni za zaupati (razen tistih, elitne pasme, z levim navojem v anusu ), a ne, da bi še posvajali otroke ! Ste bili tudi pacienti elitne garažne klinike ?
Verjetno imaš v mislih Iztoka Jarca SDS, SLS. Bivšega ministra za kmetijstvo, ki je leta 2008 preprečil usmrtitev psov. Bil pa je tudi redna stranka v kliniki Saša Baričeviča. Jaz si tako dragih pregledov ne morem privoščiti, Jarcu pa jih je krilo kar ministrstvo, čeprav stanejo 10x več kot tisti do katerih je bil upravičen.
Socialna mreža v garažni aferi ima pajka na desni strani. Za nas vse pa bi bilo dobro, če bi politike začeli ocenjevati bolj realno in manj čustveno. Levi ali desni, nas vse skupaj na veliko nategujejo.
Rukar, vi trije ali štirje (ali kolikor vas pač je v različnih stadijih psihoze) očitno veliko “veste”. Problem je le v tem, da se konstantno bodisi izmišljujete ali pa motite. Ko se vam dokaže, da so govorice, ki jih razširjate, neresnica ali laž, pa se pretvarjate, da tega nikoli niste izrekli.
Odkar je OVER&OUT dokončno spoznal, da za posvojitve ne bo dovolj otrok za vse pedre, je svojim sogovornikom nehal očitati, da so latentni pedri!
Sicer sem prepričan da je sirot dovolj, le večina parov si želi novorojenčke, teh pa je premalo. Moram pa Mefistu priznati da me je presenetil, sem bil prepričan da obstoja latentne homoseksualnosti sploh ne priznava.
Dokaz za obstoj latentne homoseksualnosti: http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042343426
CARLOS, KDAJ SEM TRDIL ZA KARKOLI, DA TEGA ALI ONEGA NISEM IZREKEL , TRDIL ? POVEJ MI ZABOGA, ALI SE TI, TEBI, RABIM ZA KARKOLI OPRAVIČEVATI, JEMATI BESEDE NAZAJ ! Ljubljanskim DEFEKTNEŽEM ŽE NE !
Ruki, meni se ni treba opravičevati. Meni je povsem vseeno. Sicer so pa tako na delu olajševalne okoliščine.
rukar, kot tale rdeča svinja kruli ne oziraj se, nima smisla , maščevalna rdeča svinja pa zna delati samo eno: svinjarije, za te poje še lastno drhal…tako, da ni vredna, da jo pes poščije…res, pustijo pri miru v lastnem svinjaku
Ah, ta naš Kaki … pa se menda prav njega ne loteva … obup?
rukar, ko tale rdeča svinja kruli ne oziraj se, nima smisla , maščevalna rdeča svinja pa zna delati samo eno: svinjarije, za te poje še lastno drhal…tako, da ni vredna, da jo pes poščije…res, pustijo pri miru v lastnem svinjaku ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha,
Kaki letos, glede na vsebino komentarjev ne more pričakovati nagrade za dobro delo. Bo pa izgubljeno nadoknadil z večjim številom objav.
Obžalovati gre, da nimamo nobenega tezavra slovenskega jezika, s katerim bi lahko Kaki v svojem lingvističnem obupu vsaj lahko našel adekvatne sopomenke za uborni nabor zmerljivk, s katerimi nemočno opleta.
No ja, lahko pa mu damo za bobek leta..
Over & Out, CASLOS @ , ČE BI SE MORAL JAZ, SAM, SPOPADATI Z VAŠIMI TEŽAVAMI, SE DAM NEMUDOMA KASTRIRATI !
Si že povedal, Rukar. In ti sploh ne branim. Boš pa pač postal malo grša Salomé. Ne vem pa, če znaš prepevati. NIč ne de, saj tudi ona samo misli, da zna.
Če bo ta vlada minimalno pametna, bo upoštevala, kar je navrgla Vesna Godina v intervjuju za včerajšnjo Sobotno prilogo Dela. Tudi tu mora dobiti izhodno strategijo.
Ja, meni se je to tudi zdelo OK in zelo zanimiv članek oz. intevrju. :)
Se pa ne podpišem podenj (kot spodaj Mačkon), ker se v nekaterih stvareh sploh ne strinjam, ampak v večini pa se (kar se obravnavane zeme tiče recimo).
*teme (ne ‘zeme’)
MIMI, ti bi se kar naprej podpisovala pod tuje misli!
A svojih nimaš?
Preberite si intervju z Vesno godina v Sobotni prilogi Dela z dne 13.03.2010.
Se podpišem pod njega.
Tudi jaz se strinjam z Vesno Godino, otroci v istospolnih skupnostih so stigmatizirani. Torej to kar Vesna Godina ugotavlja je otrokom in istospolnim staršem jasno že dolgo časa. Poleg tega da so stigmatizirani pa so tudi pravno diskriminirani. Godina izpostavi problem vendar ne ponudi nobene rešitve zanj.
Z prepovedjo posvojitve, bodo otroci, katerih problem je to že danes izgubili tudi vsakršno možnost, da jih bo družba enkrat sprejela kot normalne. Tisti ki stigmatizirajo pa bodo dobili potrditev svojih stališč in stigmatizirali še naprej. Njihovo stališče bo dejansko dobilo tudi pravno podlago, “tega zakon ne dovoljuje, zakaj bi torej to toleriral”. V nasprotnem primeru, bo zakon na strani zatiranega, in družba bo počasi začela to dojemati kot normalno. Sicer pa lahko problem stigmatizacije lahko rešujemo tudi drugače. Recimo tako kot je to v primeru svoje hčere, rešila Vesna Godina. Z pogovorom in vzgojo otroka, kasneje ko bo pravna podlaga to dovoljevala pa tudi preko izobrazbe otroka v osnovni šoli.
Glede a to, da nas EU zakonodaja obvezuje k spoštovanju zakonskih zvez in posvojitev sklenjenih v tujini, si ne predstavljam, kako naj bi problem stigmatizacije izginil. Po moje je čas da se spremeni družba, saj gre dejansko le za miselni preskok.
Over&Out : “…gre dejansko le za miselni preskok…”
A le misleni preskok? Pravni (bolje pravnjakarski ) fundamentalizem je tudi ena od slovenskih patologij. A zdaj bomo pa zakonsko prepovedali stigmatiziranje… ?
Over&Out: “Z prepovedjo posvojitve, bodo otroci, katerih problem je to že danes izgubili tudi vsakršno možnost, da jih bo družba enkrat sprejela kot normalne. Tisti ki stigmatizirajo pa bodo dobili potrditev svojih stališč in stigmatizirali še naprej. Njihovo stališče bo dejansko dobilo tudi pravno podlago, “tega zakon ne dovoljuje, zakaj bi torej to toleriral”. V nasprotnem primeru, bo zakon na strani zatiranega, in družba bo počasi začela to dojemati kot normalno. Sicer pa lahko problem stigmatizacije lahko rešujemo tudi drugače.”
Se zelo strinjam (tudi z ostalim se).
Ravno v tem je bistvo; kdo pa stigmatizira oz. kdo kani stigmatizirat?
Ti, ki stigmatizirajo in takšna vzgoja je prav tako, če ne bolj škodljiva.
Otroka ne moremo imeti v vatki, sam se mora znajti, mi ga samo ‘pripravimo’, ga blago vodimo, mu *pomagamo* - da se razvije v čimboljšo oz. čimbolj suvereno, samostojno osebo.
Nekateri tudi nimajo obeh staršev, nekateri se narobe pišejo (recimo sama sem predvsem to čutila na svoji koži) itd.
In to je VEDNO zaradi predsodkov, slednje pa pridobimo z vzgojo oz. vsem, kar nam je vcepljano in poda(ja)no (ali ne).
Mimi,
nekaj prepovedati ni enako kot ne zapisati pravico do posvojitve. V tem primeru gre za to, da se naj ne zapiše neka pravica, ki sicer ne obstaja, bi pa z uzakonitvijo nastala. Glede na sedanje stanje ni ničesar, kar bi bilo za prepovedati. …niti najmanj pa ne dvomim, kaj se bo zgodilo, če-ko bo koalicija pripeljala zakon takega kot je do konca….
Hm, razumem, kaj govoriš (btw se mi je zdela vsa vajina debata z Over&Outom zelo zanimiva in me je pritegnila, vendar podpisala sem se lohk samo pod O&O praktično v celoti), ampak še vedno mislim kar mislim: če ne obstaja, zakaj ne obstaja? Oz. na kakšen način bi lahko nekako obstajala, tako da bi bili vsi kolikor toliko zadovoljni?
Ker dvomim, da gre samo za skrb za prihodnje generacije oz. menim da gre za to v cca (največ) 20%, ostalo je pa nabijanje točk in izfuravanje frustracij, v smislu: če smo sami fejknili, bomo mi povedali, kako naj naslednji rodovi naj ne bi fejknili… vendar sklepamo iz neznanih morebitnih situacij in s svojim [do tega trenutka/časa] pomanjkljivim vEdenjem.
Kar očitajo pravzaprav nasprotniki in se z njimi do neke mere lohk strinjam, kajti saj DEJANSKO ne moremo vedeti, kako se to lahko obrne.
Samo finta je v tem, da tudi za nasprotno ne mroemo vedeti, kako se obrne. :)
Menim tako, da je večja vrednota strpnost in demokratičnost, sprejemanje drugačnega…., kot pa na vso silo ohranjati neko družino, ki je že zdavnaj izgubila svoj smisel in pomen in znotraj katere pride do vseh travm, ki jih ima človek, recimo celo ob predpostavki, da s(m)o vsi odraščali v heteroseksualnih, torej *Pravih* družinah.
Odgovor Over&Out:
Hja, si prebral oz. videl samo tisto kar si želel videti, očitno pa ne videl tisto, kar je jedro !
Pa recimo, da slovenska družba ne bi stigmatizirala otrok dveh mamic ali dveh očkov. - Potem šele pridemo do tistega, kar je bistvo problema. Ga. Godina je to poimenovala kot “nezmožnost, da otrok v istospolnih družinah lahko na klasičen način rešiti vprašanje Ojdipa v posamezniku”. Če ti ni jasno, kaj je s tem mislila, se lahko vrneš na odgovor, ki sem ti ga dal o psihičnih učinkih na ljudeh, ki odrastejo v enostarševskih družinah, apriori pa velja tudi za istospolne starševske družine. Naj bo to videti le kot teoretiziranje, a v vsakdanjem življenju se na ta račun dogajajo tragedije in žalostne usode posameznikov.
In prav to je bistvo mojega nasprotovanja posvojitvam otrok homoseksualnim parom. Sama ga. Godina je poudarila, da mnogo otrok v sodobnih dvospolnih družinah sicer trpi zaradi pomanjkanja “moškega principa” - Razlog je bodisi odsoten (od jutra do verčera zaposlen roditelj), bodisi osebnostno sam nezrel oče ali mati. Toda ideja, da bi lahko homoseksualni pari posvajali otroke, pomeni dobesedno instrumentaliziranje oz. apriori odtegnitev možnosti, da bi ti otroci sploh imeli možnost razviti ta vidik svoje osebnosti. Razlog je bodisi v tem, da v takšni “družini” ni moškega (ker sta to dve ženski) bodisi v tem, da otrok ne more realno identificirati pravilnost moškega vidika pri obeh “očetih”, ker pri dveh moških starših avtomatično odpade možnost primerjave z ženskim vidikom. Tako ob odraščanju pride otrok avtomatično v notranji konflikt in je zmeden, ker čustveno ne zmore predelati, ali ob njegovi najverjetneje heteroseksualnosti je njegov sicer podoživljeni ideal (homoseksualne) moškosti oz. ženstvenosti ustrezen. Sledi boleč proces poskusa samoidentifikacije, ki je praviloma neuspešen. Posledice so večkrat porazne (depresivnost in psihoze,…samomori, vsekakor nekrofilnost).
Ojdipov Kompleks, se pri otroku lahko razvije v tako imenovani falični fazi razvoja, nekje med prvim in tretjim letom starosti. Torej, ko govorimo o posvojitvi osirotelega otroka, ki je starejši od treh let, lahko rečemo da je njegovo čustveno dojemanje spola že razvito. Glede na to da govorimo o otroku, ki so se ga starši odpovedali, ali pa so mu umrli, bo ta odraščal v instituciji ali pa pri rejniški družini. Kje bo v tej situaciji imel boljše pogoje za čustven razvoj, mi ni jasno.
Torej, spet govorimo o idealni situaciji, ki pa je vse prej kot realna. Ojdipov kompleks ni smrtno nevaren, pravzaprav je ozdravljiv preko pogovorne terapije. Ojdipov kompleks razvijejo tudi otroci, ki odraščajo v hetero družini, in ne glede na to imajo vse možnosti, da se razvijejo v normalne odrasle osebe.
Mačkon: “… Toda ideja, da bi lahko homoseksualni pari posvajali otroke, pomeni dobesedno instrumentaliziranje oz. apriori odtegnitev možnosti, da bi ti otroci sploh imeli možnost razviti ta vidik svoje osebnosti. …”
Ampak saj gre prvič za otroke, ki so že (v kakršnemkoli smislu) v igri za posvojitev, drugič pa je *ponudba* precejkrat manjša kot povpraševanje, pa bi bili tako itak ‘prvi na spisku’ “godnejši”, “primernejši” (če bi bila nekakšna specialna obravnava, kar sklepam itak mora bit).
Npr. če se jaz potegujem za flat, mi je jasno, da bodo imeli prednost mladi ljudje, študenti, družinice itd., ampak kar odvzeti mi možnost? Že po defoltu se torej ne morem potegovati za …?
Tu je podobno; zakaj omejit z zakonom?
Jaooo, Over &Out.
Se vidi da zadeve ne razumeš. Pojav ojpida je normalna faza v razvoju otroka, problem je njeno preseženje kasneje, Tvoje razumenvanje pojava na splošno pa je milo rečeno POVSEM MIMO.. !
Je pa presenetljivo, da vlečeš na dan argumente ala “sej bo živ, tudi če bo malo…”. S tem argumentiraš pravico homoseksualcev do posvojitev ?!?
Ne, samo razmišljam realno. Torej, ne moremo pričakovati da bodo vsi imeli idealne pogoje za čustveni razvoj, lahko pa rečemo da morajo biti zagotovljeni vsaj minimalni pogoji. Če lahko otrok “normalno” odraste v eno-starševski družini, ne vidim razloga da nebi tudi v istospolni.
Pri posvojitvah, pa govorimo o otroku brez staršev in družine. Če te prav razumem meniš da je za tega otroka boje da odrašča v institucijah ali pri rejniški družini. Jaz mislim da bi v istospolni zvezi imel boljše materialne in čustvene pogoje, vsekakor pa to nebi bila idealna družina.
Re: Over & Out
Obstoj dileme; kot si jo sam zastavil je umetna in neprepričljiva.
Jaz bi vsekakor dal prednost posvojiteljem, ki sta moški in ženska - Pa ja ne misliš da dvospolnih parov, ki bi radi bili krušni starši, ni (dovolj), in da je takim otrokom edina alternativa “institucijam ter rejnikom” homoseksualni par.
Ponavljam - jedro problema je da ob obstoječi situaciji država samo inicira rešitev, ki je menim že zadosti v empiričnem smislu dokazano za otroka škodljiva. slabo stanje v nobenem primeru ne more biti argument za še slabše rešitve. To je samo izgovor za v bistvu sebične interese homosksualnih parov, ki se nočejo soočiti z dejstvom, da sami ne morejo ustvariti skupnih otrok.
Če je družba pripravljena sprejeti drugačno spolno orientacijo teh oseb in jim omogočiti možnost bivanjsko celovite realizacije, pa ti razlogi nikakor niso imperativ za onemogočenje istih pravic otrokom, ki bi se dali v posvojitev homoseksualnim parom. To je izprevrženo razumevanje enakosti in enakopravnosti. Enakost pomeni vsi enako p o d e n a k i m i p o g o j i - ne pa vsi enako n e g l e d e n a p o g o j e. Če so homoseksualni pari v tem pogledu drugačni morajo tudi sprejeti celoto te drugačnosti - del tega pa je, da jim narava onemogoča ustvarjanje skupnih otrok. Sedaj pa zahtevajo “enakost” kot velja za druge pare: ki so heteroseksualni - torej za katere je že narava zastavila, da otroku zagotavljajo tako moški kot ženski vidik roditelja. Toda TEGA homoseksualci seveda NE ZNAJO (NOČEJO) slišati. Gre za skrajno egoistične nagibe, ki imajo dobršno mero pomanjkanja samokritičnosti v odnosu sebe in v resnici za neodgovornost do posvojenih otrok, ki naj bi z njimi živeli.
Dejstvo je, da bodo heteroseksualni pari imeli prednost pri posvojitvi otroka, zaradi bolj primernega okolja in družbeno bolj sprejemljive slike. Dejansko pri posvojitvah v homoseksualni družini, v veliki večini govorimo o posvojitvah, kjer je eden od staršev biološki drugi pa njegov partner. Otrok v tem primeru izhaja iz prejšnje zveze, v primeru smrti biološkega starša pa ostane sirota, čeprav dejansko ima nekoga ki bi ga vzgajal. Ta situacija je, zame pravno in moralno nesprejemljiva.
Pri statistiki posvojitev, je potrebno upoštevati dejstvo da si večina parov želi novorojenega otroka ,teh pa je manj kot pa je iskalcev, toda le eden od štirih otrok bo dobil krušne starše. Starejši, predšolski otroci imajo namreč zelo malo možnosti saj so ponavadi zaznamovani s kakšno tragično usodo. Recimo smrt obeh staršev, invalidnost, duševna disfunkcija ali pa neprimerni pogoji za vzgojo otroka. Taki otroci imajo bistveno večje probleme kot pa ojdipov kompleks, in hkrati zelo malo možnosti da bodo dobili krušne starše. Homoseksualni pari bodo realno lahko posvojili le te, statistično ne bodo pri novorojenih imeli resnih možnosti. Izkušnje iz držav, kjer homoseksualni pari lahko posvojijo otroke pravijo prav to, večinoma posvojijo predšolske otroke, teh sirot pa je tudi pri nas veliko. Torej, mislim da se oba lahko strinjava da je za otroka bolje da odrašča v homoseksualni družini kot pa da je prepuščen institucijam in rejniškim družinam. Se ne strinjaš?
RE: Over & Out
Poglej, če si sledil stališčem, sem že povedal, da položajev, ko se znajde otrok z roditeljem v skupnosti z homoseksualnim partnerjem ni možno preprečevati. Smisleno je, da se uredi odnos med tem partnerjem in takšnim otrokom. Res je da se kot najcelovitejša rešitev samo po sebi ponuja institut posvojitve. Vendar je problem v tej rešitvi, da je na tak način odprta pandorina skrinjica tudi za tiste variante, katerim odločno nasprotujem. Poleg tega bi bila rešitev, kjer bi homoseksualci lahko posvajali otroke svojih partnerjev, homoseksualni pari brez otrok pa ne, ustavno sporna, ker bi to diskriminiralo homoseksualne pare brez otrok. Zaradi tega tak kompromis ni sprejemljiv - ponujajo pa se druge rešitve, s katerimi se eksplicitno določi posamezne pravice homoseksualnega partnerja roditelja z otrokom v primeru, če tak homoseksualni par uradno ustanovi partnersko skupnost.
Po drugi strani pa posvojitev ni možno “deliti” na otroke, ki se znajdejo v različnih situacijah ali starostih. Namiguješ na kriterije, kjer bi eventuelna posvojitev otroka s strani homoseksualnih parov bila “še sprejemljiva”. Menim, da gre zgolj za “gnil” kompromis. Posvojitev ni možno urejati glede na to ali npr. je otrok v rejništvu ali ne, ali je prizadet ali ne, ali pa je že določene starosti ali ne…
ma daj no. Sicer pa svoje ideje utemeljuješ z izhodiščem, da je rejništvo samo po sebi slaba stvar, institucije pa tudi. Najprej, res sem slišal za primere, ko so bili odnosi pri rejnikih za otroka slabi; toda na podlagi takšnih zgodb dajati v nič institut rejništva je nonsenz. Če bi bilo rejništvo tako slabo (in veliko je pozitivnih izkušenj), bi se ukinilo. Kar pa se institucij tiče; si pomislil, da te institucije obstajajo predvsem zato, ker imajo ti otroci probleme - zaradi katerih sami po sebi niso primerni za rejništvo, zato pa tudi ne za posvojitev (oz. jih tudi starši ne bi obvladovali, če bi obstajali ?!?). Mnogo otrok je v “institucijah”, čeprav njihovi starši obstajajo in z njimi ni nič narobe.
Iskanje meril, da bi npr. homoseksualci lahko posvajali “starejše, težavne ali prizadete otroke”, je hudo za lase privlečena fora.
Ponavljam, slabe razmere nikakor ne morejo biti argument za slabe rešitve.
ne, samo potencialne (ne vedno idealne) razmere SO argument ali bolje motiv za potencialne (tudi drugačne) rešitve…
je kup neznank: če že špekuliramo (glede na to da nimamo izkušenj), potem lahko sklepamo, da ne vemo še vsega in da dosedanji modeli niso nujno delovali, pa kolikor hetero al kakršnakoli je bila kakšna družina, okolje.
Poznamo pa okolja, kjer je več mam, babic, fotrov, stricev itd. in ti ljudje lepo živijo v skladu s sabo in z naravo….
Mogoče pa je to **odgovor** na prenaseljenost?? al kaj takega?
ne moremo vedeti, kako bo stvar delovala, zato je potrebna previdnost pri morebitnem uvajanju, kot tudi pri morebitnem prepovedanju oz. neomogočenju.
Institucija ali rejniška družina sama po sebi ni slaba stvar, dejstvo pa je da je neprimerno slabša kot pa krušni starši. Seveda, če malo pomisliš ne moremo napisati zakona, kjer bi istospolni par lahko posvojil samo določeno skupino otrok. Taka ureditev bi bila ravno tako diskriminatorska. Gre pa za dejstvo da CSD ima vso pravico razločevati, dejansko je to njihova naloga in naš skupni interes. Vsaka potencialna družina je vzeta pod drobnogled, nenapovedanih obiskov in kvalitativnega ocenjevanja. Družinski zakonik jih bo silil samo k temu, da upoštevajo tudi istospolne pare. Odločitev o primernosti para pa bo prepuščena socialnemu delavcu. Ravno tako kot je ocenjen par je ocenjen tudi otrok, in za nekatere je bolje da ostanejo celo življenje v institucijah. Tukaj ni nobene dileme, sem pa siguren da vse sirote, ki bi lahko živele pri krušnih starših teh ne dobijo.
Torej razen tega da si odločen in da se ti moji argumenti zdijo gnil kompromis nisi povedal nič konkretnega. Pomisli malo ali tvoje, očitno čustvene reakcije vplivajo na tvoje videnje situacije. Kot da zaradi dreves ne vidiš gozda. Oba argumenta proti, ki jih navajaš sta popolnoma realna in predvidljiva. Otrok bo stigmatiziran in ne bo imel idealnih pogojev za čustveni razvoj. Ravno tako kot otrok, ki odrašča v instituciji, le da bo pri istospolnem paru imel boljše materialne pogoje in ljubeče starše. Mogoče ne idealne, bo pa vsaj imel nekoga. Ne gre za kompromis, gre za prednost.
Nikakršne diskriminacije ni!
Homoseksualni par se je pač sam odločil, da bo zasnoval tako skupnost, iz katere ne bo otrok!
Diskriminacija, obstaja po mnenju ustavnega sodišča. Homoseksualci pa so se takšni rodili, in se niso odločili. Glede na tvoje prepričanje pa sklepam, da si se ti odločil da boš heteroseksualen.
Over ˛& Out @, pse vam ne bi zaupal, vi pa bi posvajali !!?