Vest

Po Delovi anketi sodeč SD svojo politiko drago plačuje. O razlogih ni treba ugibati. Afera Baričevič/Brezigar in sindikalna reakcija na pokojninsko reformo bi bili več kot dovolj, da čudenje ni potrebno. A v Sloveniji smo priča navalu afer. Živimo v izjemnih razmerah, ki jih diktirajo vsakodnevne afere, na katere vlada ne ponuja praktično nobenih odgovorov.

Zgodilo se je tisto, na kar smo že dolgo čakali. SD je doživel dramatičen padec priljubljenosti. Le zakaj? Saj z odstavljanjem Brezigarjeve niso imeli nič? Ali je to torej glavni problem? Brezigarjeva ostaja tožilka po zaslugi zavzetosti predsednika vlade, ki v njenih ravnanjih nikakor ni hotel prepoznati tako usodnih napak, da bi zaradi njih predlagal njeno razrešitev. Stranka je medtem ostala povsem pasivna. Ni se postavila ne na eno ne drugo stran. Bila je kot miš, ki se ustraši kače. Kajti če predsednik pravi, da je nekaj črno, stranka že ne more trditi, da je belo. V primeru odnosa SD do Brezigarjeve, se je zdelo, da se, vsaj javno, ne zmore vprašati niti tega, ali premierovo črno morda ni sivo.

Kako globoko je zarezala afera B&B priča rejting Katarine Kresal, ki se poslavlja od lestvice popularnosti. No, afere še ni konec. Na vrsti je interpelacija notranje ministrice. Ta bo, ne glede na to, ali jo bo Kresalova preživela, še nekoliko znižala priljubljenost vlade. V primeru, da notranjo ministrico odnesejo poslanke in poslanci koalicije, se bo ta učinek še okrepil. Slednje je ob očitkih, ki se nanašajo na novo stavbo MNZ, nepredvidljivosti Desusa in prikriti ranjenosti predsednika vlade ter njegove stranke zaradi nedavnega izsiljevanja glede Brezigarjeve, povsem mogoče. Kljub temu, da bi bilo gotovo neproduktivno. Volivke in volivci sporov znotraj koalicije namreč nikoli ne nagrajujejo.

Klub temu je razloge za padec SD mogoče iskati tudi drugje. Predsednik vlade je zadnjič na pogovoru z uredniki in novinarji, med drugim dejal nekako takole; jaz sem precej večji liberalec kot si mislite. Sedel je pred rdečim ozadjem z napisom Socialdemokratska stranka. Prizor, ki je bil nekoliko komičen, je o težavah njegove vlade povedal več, kot si je premier najbrž želel. Čeprav ni povedal nič novega in čeprav, to kažejo tudi rezultati javnomnenjskih anket, ta razkorak med liberalnostjo in socialdemokracijo ljudje prav dobro vidijo in se glede na svoj svetovni nazor do njega tudi opredeljujejo. Liberalci in konservativci so naklonjeni Pahorju, ne pa tudi njegovi stranki, ki se ji zaradi tega odrekajo socialdemokrati.

Lahko sicer rečemo, da je bila reakcija sindikatov na predlog pokojninske reforme skorajda neverjetno ostra. Kljub temu, da se liberalcem in konservativcem gotovo zdi povsem nerazumna in demagoška, pa ima med sindikalnim članstvom velik odziv. Kriza s seboj pač vedno prinaša radikalna stališča tistih, ki so prepričani, da praktično nimajo več kaj izgubiti. Vlada, ki jo vodi SD, jim s svojim pristopom že nekaj časa ni prav blizu. S predlogi pokojninske reforme, naj bo ta še tako nujna, se socialdemokrati od njih dodatno oddaljujejo. Ob popolni odsotnosti strategije, ki bi ideje pokojninske reforme predstavila na najvišji vladni ravni, so posledice torej vsekakor pričakovane.

SDS se ob vsem tem obnaša skrajno racionalno. Med afero Brezigar, se niti ni pretirano izpostavila v obrambi generalne državne tožilke, saj bi to škodilo tako njej kot stranki. Pa še potrebe ni bilo nobene, saj je njihovo delo odlično opravil predsednik vlade. SDS je lahko mirno opazovala pretep v koaliciji z varne distance tako, da je blato, ki je frčalo po zraku, sploh ni oplazilo. Tudi ob napovedani pokojninski reformi se je SDS odzval politično spretno. Dejali so, da v trenutku, ko je kriza tako zelo zaostrena, ljudi ne gre dražiti z dodatnim oženjem pravic. Tako ali tako jim je dovolj težko. Dodati je bilo treba samo še misel o tem, da se vlada namesto z realnimi problemi žal ukvarja predvsem sama s sabo.

SDS torej po novem spet kraljuje na vrhu. A tudi Borut Pahor je sam, s pomočjo simpatizerjev SDS, ki mu upravičeno pripisujejo zasluge, da Brezigarjeva ostaja na položaju in so tudi glede reform bolj desno usmerjeni, spet visoko na drugem mestu lestvice priljubljenosti. Ob tem je hecno, da Pahor trdi, da mu javno mnenje ne pomeni prav veliko. Najbrž bo že držalo, vsaj dokler s svojo politiko koristi lastni promociji.

Jani Sever