Vest

Forestina je rekel/-la:

Zakaj ne damo denarja Bosni, zakaj ravno Grčiji.

Ke nismo u Jugi?

Rad je rekel/-la:

>>…Najbolj neprijetno ob tem je, da je trditev o pomanjkanju denarja resnična. Največji paradoks pa je, da Grki na ulicah vztrajno demonstrirajo za svoje pravice, medtem ko slovenski delavci mirno čakajo, da jim bodo pomagali ohraniti standard, ki je višji od njihovega.

In kaj lahko vezi tega lahko naredimo?

Bralka je rekel/-la:

Tu je treba iti vseeno nekaj korakov nazaj.

Grčija je članica evroobmočja in to od časa priprave na evroobmoočje in samega nastanka evrobomočja. Članstvo v evroobmočju pomeni, da centralna banka (BCE v Frankfurtu) določase volumen monetarnih agregatov, ta volumen pa je določen na temelju podatkov o BDP-ju, javnem dolgu in še nekaterih statističnih pokazateljih, ki jih država redno sporoča na BCE. To obvezo prevzame vsaka država, ki je članica evroobmočja.

V grškem primeru se je izvrini greh (takoj vsaj trdi sedanja vlada, ki je doibla precej klavrno zapuščino prejšnje ekipe) dogajal nekaj let, ker naj bi šlo za sistemsko prikrojevanje podatkov. Skratka, naj bi malo zaokroževali navzgor in navzdol in v času gospodarskega vzpona to ravno ni bilo takoj opazno. Ko pa so se stvari v letu 2008 začele obračati v drugo smer, so se pa zelo ostro spremenile v drugo smer.
V letu 2008 in 2009 so države začele povečevati svoj primanjkljaj (do takrat je bil dovoljen proračunski primanjkljaj do 3% v odvisnosti od BNP - npr, če je BNP 20 milijard evrov letno, potem je lahko proračunski primanjkljaj za to leto maksimalno 600 milijonov evrov in tega se je večina držav tudi držala, z naskokom najslabši sta bili pred krizo Nemčija in Italija, ki sta imeli več let večji deficit) za to, da so lahko interventno financirale posledice tega, da je na trgu zmanjkalo denarja. Države so dajale več denarja v razne jamstvene sheme, povečevanje socialnih tranfserjev, jamstva za zadolževanje banke itd itd. Ti interventni ukrepi (relativno podobni v vseh državah, ne glede na to, ali so jih delale levičarske ali pa desničarske vlade in povsod so jih najbolj kritirizirali tisti, ki so bili bodisi v opoziciji ali pa niso bili zraven v nobenem strokovnem timu in so imeli potem ogromno “mastnega” za povedati, kako da je vse narobe…..) so v resnici omilili posledice krize in pomagali gospodarstvu, da se počasi začenja pobirati. NI tule prostora za razlaganje naslednje trditve, ampak evrobomočje je finančno krizo preneslo bolje predvsem zaradi evra - če bi imele članice svoje valute, bi se zadeva slabše iztekla.

Paralelno s tem pa morajo države predstaviti svoje izhodne stragije - to je načrt, kako bodo svoj deficit spet spravile v ustrezen okvir (o tem sem enkrat že tule pisala, ko sem komentirala eno “pezdirsko pametno”).

Tako je storila tudi Grčija. In je tudi izdala nove obveznice za financiranje svojih interventnih mer. Ampak ker pa so se hkrati pokazale vse materialne posledice prilagojenih podatkov iz prejšnjih let (to, da pričakuješ določene prilive v proračun, ki pa jih delaš na temelju izhodišč, ki so bila že poprej previsoko ocenjena, to se še nikoli ni dobro končalo), se je ob koncu lanskega leta pokazalo, da grški proračun ne bo imel dovolj denarja za to, da bi plačeval obresti na vseh obveznicah in tudi pri ostalih oblikah javnega zadolževanja, kjer je kreditojemalec država Grčija. V bistvu je vsaj polovico odgovornosti za to, da je šla Grčija čez vse plafone tudi to, da ECB ni imela ustreznega sistema kontrole o tem, kakšne podatke sploh dobiva od Grčije.

In grška lekcija je predvsem tudi lekcija o kontroli vnosa podatkov in o tem, kako take stvari popraviti. Ker trenutno je tako, da masa evrov, ki je alocirana za kroženje v Grčiji, ni ustrezna. V izogib ponavljanju teh zgodb se je sedaj bolj vključila tudi EU, ki sedaj bolj natačno pregleduje izhodne strategije vseh članic evroobmočja.

Evrozona ne rešuje Grčije, temveč prvenstveno rešuje svojo valuto in posledično tudi Grčijo. Politično pa se temu reče, da se išče skupna evropska rešitev, kar praktično pomeni to, da se vsem državam, ki so članice evroskupine in ustanoviteljice ECB določi, da skladno z ustanovno listino te banke, priložijo toliko-in-toliko za posojilo eni od svojih članic.
Tu sta dva problema: prvi je v tem, ker je na izpitu padla analitika ECB in ni kontrolirala Grčije in drugi v tem, da bi morala po tej matematiki največ plačati Nemčija. Nemčija, ki ima itak nekaj čez 7% svojega proračunskega deficita (Slovenija ga ima 5,5%) in ki ima ta teden volitve po deželah in ker je Angelco strah za glasove, je seveda začela vse skupaj bremzati in prestavljati za čas po volitvah. In prodajati retoriko, kako da Nemčija pa ravno vsega ne more financirati, da naj tudi drugi… Pri čemer se je seveda pozabilo omeniti, da je Nemčija definitivno največ prodaje vseh svojih izdelkov dosegla ravno na področju EU in da so njen velik gospodarski razvoj financirali predvsem potrošniki iz EU…Je pač hudič v ekonomiji, ker je tako, da se vedno nekomu nekaj plačuje, po drugi strani pa se tudi dobiva in je vedno dilema, kdo komu kaj dolguje.

Vidim, da je retorika od Angelce prišla tudi do sem.

Slovenija naj bi - in bo glede na obveznosti po pogodbi o pristopu v evroomobčje - v naslednjih TREH letih prispevala 384 milijonov EUR. Ne takoj, temveč v naslednjih treh letih. To je na nivoju planiranja prilivov in odlivov druga zgodba, kot pa bi bila, če bi bilo treba to takoj zbrati.
Primerjava med tem in tobožnje preveč plačanimi cestami je spet tako populistična da ni ničemer podobna. Tiste ceste so se gradile petnajst let in tri leta in petnajst let primerjati med sabo, to je neresno, če primerjamo naložbe in stroške. S tem, da zgolj Soršakova domneva še ne pomeni tudi to, da so tiste ceste nedvoumno preplačane za toliko-in-toliko.

Edina kolikor toliko tehtna primerjava bi eventuelno bila, če bi na eni strani gledali odlive teh 384 milijonov za Grčijo v kontektu tega, koliko ta država počrša ali pa ne porčpa nepovratnih sredstev. Recimo, imamo izpogajne 4 milijarde za 2007-2013, letna črpanja so pod plani in ergo, če bi dali vsako leto za Grčijo 128 milijonov, potem bi bilo dobro, če bi uspeli v resnici počrpati tudi 128 milijonov več, ki so v okviru izpogajanega, pa ga jih ne počrpamo.

Na tej točki bi bila kritika na mestu.
Čvekarije v stilu “zakaj pa za Grčijo, če imamo samui probleme”, to je pa tako nizko, da je že hudo.

Forestina je rekel/-la:

The only solution for Greece is to arrest the Goldman Sachs bankers immediately and all those involved in the fabrication of Greek economic data in 2000, when you became a member of the eurozone. The next step is to nationalize all banks like Sweden did in 1993. The International Monetary Fund is that last thing you need. You will lose your sovereignty. It exercises terrorism. You will be raped in such a way, that it will be the worst pain you have ever felt.

bine bone je rekel/-la:

Maratonska bitka. Še perzijci jih naj ponovno napadejo. He, he. No, sedaj pa se bo še Slovenija počutila kot v tistih časih komunizma, ko je Svetovna banka, IMF, OECD in druge mednarodne ustanove zalagale z miljardami dolarjev in podaljševale titoistično - komunistično oblast. Izgleda, da so Grki naskrivaj prebiral Kardelja in se jim je zgodil kar se jim je.