Vest

Prva dama Slovenije ni žena predsednika vlade ali predsednika države. Vsi, ki kaj vedo o eliti slovenske politike o tem, kdo je, nimajo nobenega dvoma. Na vrhu je Simona Dimic, vodja kabineta Boruta Pahorja. Pahorjeva najtesnejša sodelavka je doslej živela v udobni senci. Kar se običajno izplača. Danes pa je Dnevnik razkril, kako dobro zadnji dve leti posluje njen partner.

Gospa, ki ima menda v svojih rokah mnogo niti, tako gospodarskih kot medijskih, od velikih podjetij do rumenih blogov, je bila dovolj spretna, da se ni nikoli silila v ospredje. Skromnost je v Sloveniji še posebej cenjena vrednota. Dimičeva to zelo dobro razume. Na fotografijah je denimo vedno prekrila logo znamke svojih dragocenih torbic s sicer nekoliko prisiljeno, a učinkovito držo roke. Tudi drugače je Dimičeva skorajda neopazna. Vendar samo za širšo javnost. Slovenski podjetniki jo dovolj dobro poznajo. Pahorjeva desna roka velja, ob pomoči Uroša Javševca, lastnika znamenitega USB ključa z imeni perspektivnih ljudi, za glavnega kadrovnika v državi. Imenovanja na vodstvene in nadzorniške funkcije potujejo skozi njeno sito. Za takšen profil dela pa je konspiracija seveda še posebej pomembna.

Dnevnikova zgodba je izjemno zanimiva. Partner Simone Dimic je lastnik agencije Escape, ki kupuje letalske vozovnice. Nič posebnega. Pravzaprav naj bi šlo za precej skromno početje. To gotovo najbolje vedo pri Escapu, ki je imel 2007 62.000 evrov prihodkov. V naslednjem letu, ko je Dimičeva vstopila v kabinet predsednika vlade, pa 1,5 milijona evrov prihodkov. Naslednje leto se je številka povzpela preko dveh milijonov. Ob tem, kljub temu, da ima le dva zaposlena, agencija ni prikazala rasti dobička. Uspeh podjetja je izjemen. Za povrh pa ni odvisen od naročil vlade, ki z njim sicer posluje, a v precej omejenem obsegu. Ecsape bi tudi brez teh naročil beležil skorajda eno dramatično rast. Escape je v času mandata Pahorjeve vlade, kot je izračunal Dnevnik, višino prihodkov uspel povečati za 35-krat.

Le kaj bo sedaj storil predsednik vlade. Dimičeva ni naredila nič narobe. Še tisto poslovanje, ki ga Escape opravlja z vlado je najverjetneje popolnoma zakonito. Konec koncev Dimičeva in Roman Horvat, lastnik agencije Escape, nimata nič skupnega. Menda sta fant in punca. Kaj pa je to takšnega. A po drugi strani Katarina Kresal in Igor Pogačar nista niti to, pa se je premier zaradi suma javnosti in opozicije, da pri najemu stavbe NPU ni bilo vse v redu, odločil, da bo Pogačarjev Ram Invest postavil na črno listo. Bo zdaj enako storil s Horvatovo agencijo? Konec koncev se mu ne bi zgodilo nič pretresljivega. Pahor bi tako pokazal, da vse okoli sebe meri z istim metrom, hkrati pa svoji šefinji kabineta ne bi pretirano pokvaril družinske bilance. Elegantno in hitro. Konec koncev gre samo za nekaj deset tisoč evrov. Jih bo že nadoknadila drugje.

Konec koncev se zdi, da je ravno v tem jedro zgodbe. Escape menda ne služi neposredno s poslovanjem z vlado. Za bliskoviti skok so torej najverjetneje krivi bolj posredni vzvodi. Ljubitelji nedavne kinološke afere bi temu rekli mreženje. Vendar zgodba ni videti nedolžna. Si je mogoče predstavljati, da se, v zameno za položaj, novopečeni menedžerji naključno začnejo odločati, da letalske karte naročajo pri agenciji, ki se v času krize najbolje znajde. So tako v Sloveniji videti pravi “Lomilci krize”? So to prave “Slovenske gazele”?

Jani Sever