Antonia Baehr
Smeh Antonia Baehr je sedela ob oknu svojega majhnega, a elegantnega berlinskega stanovanja in imela sama s sabo «eksistencialni» pogovor ... natančneje z eno od številnih «nje». Z roko si je šla skozi kratko postrižene lase in se vprašala: če bi se gledala v množici drugih jazov, kako bi se opisala? ...Smeh
Antonia Baehr je sedela ob oknu svojega majhnega, a elegantnega berlinskega stanovanja in imela sama s sabo «eksistencialni» pogovor … natančneje z eno od številnih «nje». Z roko si je šla skozi kratko postrižene lase in se vprašala: če bi se gledala v množici drugih jazov, kako bi se opisala? Kot tista z rjavimi lasmi? Tista, ki se dobro oblači? Tisti z brki, ki kadi pipo? Ne, si je rekla in skozi ustnice pihnila nekaj dima proti stropu, ne. Opisala bi se kot tista, ki se smeji. Tista, ki se rada smeji, tista, ki jo pogosto vidijo smejati.
Antonia Baehr from Cityofwomen on Vimeo.
Smeh je delo o smejanju kot smejanju. Umetnica skozi ves performans raziskuje smeh kot suvereno entiteto, povsem ločeno od standardnega paketa, ki vsebuje šale, humor, pripovedovanje, veselje, in se povsem osredotoča na sam smeh – njegov zvok in obliko, glasbo, koreografijo in dramatiko, ritem in kretnje. Kljub temu, da njen cilj ni komedija, pa je malone nemogoče zaobiti tovrstno kontaminacijo, saj nas percepcija smeha zlahka okuži.