Ekonomija delitve
Medtem, ko je globalna skupnost še vedno v krču ekonomske krize, ki se odraža na vseh družbenih področij, pa pospešeno nastajajo nove ekonomske oblike, kar nas lahko navdaja z optimizmom. Čeprav se bo marsikaj, kar poznamo danes, ohranilo, pa bo ekonomija prihodnosti bistveno drugačna.
Danes prevladujoča potrošniška ekonomija povzroča velike probleme tako družbi (velike socialne razlike) kot okolju (pretirana poraba virov in preveč odpadkov). V središču današnje potrošniške ekonomije je posameznik in njegove individualne potrebe ter želje. Družbeni status posameznika je pogojen z lastništvom dobrin (“več imaš, več veljaš”); imeti ima prednost pred uporabljati. Več lastnine pomeni tudi večjo skrb za varnost, vzdrževanje, hranjenje lastnine in s tem povezane dodatne stroške.
Nove ekonomske oblike pa namesto lastništvu dajejo prednost dostopu do dobrin (pod pojmom dobrine smatramo tako materialne stvari kot tudi storitve). Ni več nujno imeti v lasti vsega, kar uporabljamo; mnoge dobrine si lahko delimo z drugimi. Tako se zmanjša potreba po nakupu sleherne dobrine, ki jo s kakršnega koli razloga potrebujemo. S tem se zmanjša pritisk na naravne vire in na okolje; zmanjša se tudi potreba po dokazovanju posameznikovega statusa z lastništvom dobrin.
Ekonomska omrežja
Sodobna informacijsko-komunikacijska omrežja (predvsem internet) predstavljajo osnovno orodje za ekonomijo delitve. V okviru teh omrežij nastaja vse več tako imenovanih socialnih omrežij (npr. Facebook), ki na povsem nov način povezujejo ljudi. A poleg socialnih omrežij nastajajo tudi ekonomska omrežja, ki so namenjena različnim oblikam delitve dobrin in storitev.
Vemo, da avtomobila ne uporabljamo 24 ur dnevno, še redkeje uporabljamo orodje za hišna popravila ali delo na vrtu, ali opremo za kampiranje; otroška oblačila so uporabna kratek čas, a lahko dobro služijo tudi drugim. Že zdaj obstajajo ekonomska spletna omrežja, ki omogočajo delitev avtomobilov (npr. Zipcar), zemlje (Landshare), bivalnega prostora (AirBnb), otroških oblačil (ThredUP) in še česa (Več na blogu: Medsebojna delitev).
Vse te spletne podlage (platforme) omogočajo 24-urno dostopnost, odpravljajo birokratske ovire in prostorsko omejenost. Delitev dobrin je lahko organizirana kot profitno podjetje (npr. Zipcar in ThredUP), kot javna storitev (npr. delitev koles v Montrealu - Bixi) ali kot povsem odprta storitev, ki omogoča povezovanje ljudi na različnih področjih (npr. Landshare, CouchSurfing). Tako, kot so v svojem času knjižnice predstavljale revolucionaren premik k javni dostopnosti knjig oziroma k njihovi medsebojni delitvi, bodo v prihodnosti te oblike bistveno preobrazile podobo današnje ekonomije.
Seveda nova spletna ekonomska omrežja ne pomenijo, da ne bomo imeli več zasebne lastnine, a veliko pomembnih dobrin si bomo lahko delili z drugimi. Postopno bodo ljudje o dobrinah začeli razmišljati, kot o tistem, kar potrebujejo, ne pa kot o tistem, kar morajo imeti (in pokazati drugim). Dostop do dobrin - ko jih bomo zares potrebovali - bo imel prednost pred njihovim lastništvom. Poleg tega, da bo potrebnih manj dobrin, se bo povečala tudi potreba po njihovi večji kvaliteti.
Globalno ekonomsko omrežje dobrin
A ne gre samo za preobrazbo potrošniške ekonomije v ekonomijo delitve. Dostop do dobrin ne sme biti omejen na samo določene skupine ljudi, temveč morajo biti dobrine dostopne vsem, predvsem ko gre za tiste dobrine, ki so ključnega pomena za preživetje ljudi - voda, hrana, primerna bivališča, zdravstvene in izobraževalne storitve itd. Ravno dostop vseh ljudi do ključnih dobrin mora postati prva prioriteta ekonomije delitve.
Zato bi bilo smiselno vzpostaviti globalno ekonomsko omrežje ključnih dobrin (okviru OZN oziroma posebej za ta namen specializirane agencije), ki bi omogočalo, da bodo te dobrine pravičneje porazdeljene. Na podlagi informacij o presežkih in primanjkljajih ključnih dobrin, bi se države lahko dogovorile za njihovo optimalno izmenjavo – medsebojno delitev.
Sodobne tehnologije nam torej lahko omogočijo, da zasnujemo mnogo pravičnejšo ekonomijo, ki bi delovala po načelih sodelovanja, solidarnosti in medsebojne delitve. Čeprav bomo še vedno kupovali dobrine izključno za lastno uporabo, pa bomo veliko dobrin lahko uporabljali skupaj oziroma si jih delili, kar je prava pot trajnostnega razvoja družbe in planeta kot celote.
Ekonomija delitve je torej obet prihodnosti, je pot za izhod iz krize.
Rok Kralj