Vest

Nedolgo nazaj sem imel na spletni strani Evrovizija, Vizije Evrope objavljeno kolumno z naslovom Ekonomija delitve. Glede na odziv g. Nejca Čebulja na Facebooku, se mi zdi prav, da na njegov zapis odgovorim. Priznam, da sem malo zastarel in (zaenkrat še) nisem na Facebooku, zato sem z odgovorom malo pozen. A bolje pozno kot nikoli.

“Če bi objavil tale članek na Financah, bi bil prvi komentar: “Še en zasanjan levičar, ki dela v javni upravi in sanja o delitvi tujega”. Ne resno, a tole naj bi bila vizija nove Evrope!?”pravi g. Nejc Čebulj.

Dejstvo je, da mojega prispevka niso objavili v Financah in ga verjetno tudi ne bi. Politika časnika Finance je pač precej ortodoksno neoliberalna in bi me verjetno res hitro označili za “zasanjanega levičarja”, če ne še kako drugače. A ni moj namen razmišljati o časniku Finance niti kritizirati njihove uradniške politike; je pač taka kot je. Ekonomija delitve, o kateri sem pisal, pa vendarle ni nekaj eksotičnega in še zdaleč ne stvar “zasanjanosti” nekega “levičarja”.

V ugledni reviji TheEconomist (ki je bistveno večjega formata kot naše Finance) je kolumnist v blogu Schumpeter’sNotebook (“Schumpeterjeva beležnica”; ki se imenuje po znamenitem ekonomistu Josephu Schumpetru) objavil prispevek z naslovom The business of sharingali Poslovanje medsebojne delitve (ang. beseda ’share’ pomeni ‘deliti kaj s kom’, zato je najustreznejši prevod ‘medsebojna delitev’ oziroma v nekaterih besednih zvezah tudi samo ‘delitev’). Kolumnist govori o medsebojni delitvi kot o “novem modelu”, ki “z naglim korakom” pridobiva na pomenu.

Mark Levine je v New York Timesu (mar ni tudi ta večjega formata in pomena kot naše Finance?) že lani napisal prispevek z naslovom ShareMyRide(Deli mojo vožnjo), v katerem je zapisal, da je “medsebojna delitev čista, sveža, urbana, postmoderna, lastništvo pa je dolgočasno, sebično, bojazljivo in nazadnjaško.” Tudi profesor iz ugledne univerze Yale Yochai Benkler je v ugledni ekonomski reviji BloombergBusinessweekspregovoril o novi ekonomiji delitve (TheSharingEconomy).

Veliko idej, predlogov in primerov novih ekonomskih oblik, ki temeljijo na medsebojni delitvi, je denimo nanizano v sicer manj znanem spletnem časopisu Shareable(Zmožnost deliti). Nenazadnje se je z medsebojno delitvijo skupnih dobrin veliko ukvarjala tudi lanska Nobelova nagrajenka za ekonomijo ElinorOstrom. Izjemno zanimiva je tudi knjiga in spletna stran What’s Mine is Yours: The Rise of Collaborative Consumption (Kar je moje, je tvoje: rast sodelovalne potrošnje), ki je že postala nekakšna »biblija« nove ekonomije. [Tudi sam sem o medsebojni delitvi veliko pisal v istoimenskem blogu Medsebojnadelitev, čeprav se nikakor ne bi primerjal s prej omenjenimi avtorji.]

Lahko bi še našteval, a več kot očitno je, da medsebojna delitev v resnici postaja »velika zgodba v velikem svetu«. Zanimivo je, da v tej smeri prednjačijo Američani, čeprav si o njih z ekonomskega (in še kakšnega) vidika pogosto mislimo le najslabše. Mar potemtakem v teh kriznih časih ne bi mogla medsebojna delitev postati tudi “vizija nove Evrope”? Nam mar mainstream ekonomisti in politiki ponujajo kakšne boljše alternative oziroma sploh kakšne?

Nejc Čebulj nadalje pravi:“Zastopim, da je moderno pisat o pravičnem svetu in uporabljati besedo ’solidarnost’, vendar bi bilo bolje, da prej vsaj probaš svoje spise želja in protislovij prodati v realnem gospodarstvu, kjer bo tvoje plačilo (in s tem preživetje in razvoj) odvisno od zadovoljstva stranke s tvojo storitvijo. Tako boš hitro dobil lekcijo o tem kako se porazdelijo dobrine.”

Je res “moderno pisat o pravičnem svetu”? Mar niso o tem pisali že antični misleci, npr. Aristotel, krepko pred dva tisoč leti in to celo o ekonomski pravičnosti? Pa v srednjem veku sv. Tomaž Akvinski, ki je med drugim razmišljal tudi o pravičnih cenah. Kaj pa »oče sodobne ekonomije« Adam Smith? Mar ni bil najprej moralni filozof in šele potem ekonomist.

Gospodarstvo danes vsekakor ni merilo pravičnosti in verjetno ne bi bilo zadovoljno z mojo “storitvijo”. Čeprav sem trenutno res zaposlen v javnem sektorju, pa sem svojo kariero začel nič drugače kot v neposredni proizvodnji in to v strojni industriji. Dobro vem, kaj pomeni delati z rokami, če g. Nejc Čebulj misli na takšno delo, ko govori o realnem gospodarstvu.

Pa vendarle, še zdaleč nisem niti jezen niti užaljen, ljudje pač težko sprejmejo spremembe, zato kaj radi »udarijo« s površnimi mnenji, podtikanji in polresnicami. Sam pa še vedno mislim, da bo ekonomija delitve velika zgodba prihodnosti. Za to trditev imam dovolj tehtnih razlogov in kvalitetnih virov.

Zakaj torej medsebojna delitev ne bi postala vizija nove Evrope!

Rok Kralj