28. avgust, 2008 | Borut Levart

WALL-E-SLO

  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS

Če rečemo, hočemo nepokvarjen WALL-E!, bi radi gledali nov Pixarjev animirani film v svetišču kinodvorane, ob kinozvoku in na kinoplatnu, in pa, zelo pomembno, zvočno nespremenjenega: torej original z originalnimi glasovi, ne pa ene in edine sinhronizacije, kakršne navade se je navlekel Cenex, distributer za studio Pixar pri nas.

Cenex ima dva Razloga, prvi je ekonomski. Sinhronizirati je treba, sinhronizacija je pri nas obvezna za vsebine, namenjene (tudi) mlajšim otrokom, zaradi katerih je obisk sinhroniziranih predstav tudi velik. Pokazati original pa ni obvezno, distributerju se lahko odločitev za splača ali ne. Cenex iga varno, a prejoj, ravno pri Pixarju, ki vsakič pomisli na ljudi vseh starosti in ima zato po svetu širno občinstvo, ki bi se ga torej dalo najti tudi pri nas. Sinhronizacija je največji izdatek distribucije, lahko pride 30 tisoč evrov, lahko tudi do 100, dodatnih 20 ali 30 tisočakov za nabavo in podnaslavljanje originalov je pa tveganih. Kung Fu Panda je v kinu še kar živa in je imela do zdaj okoli 70 tisoč gledalcev, od tega 17 % s podnaslovljenim originalom. Prikazovalcu, glavni je Kolosej, gre velik kos (60 %), povprečna cena vstopnice je spuščena (na slabe štiri evre) in obstaja še DDV (8.5 %) — tako da je Panda navrgla distributerju Karantanija cinemas že okoli 100 tisoč evrov, ampak torej še dobro igra. No, če “zmagamo vsi” pri Kung Fu Pandi, bi bila lahko zmaga pri dvojnem WALL-E-ju toliko lažja: najviše uvrščena risanka na seznamu IMDb! Sploh en najbolj simpatičnih animiranih likov! Do zdaj nevidena simulacija fotografije in kamere! Ampak ni Cenex priredil nobenega omizja ali sodeloval pri izdaji priložnostne monografiji ali našel sponzorja, ki bi podprl distribucijo tega vrhunskega dosežka filma, nič. Poslovna neustvarjalnost, nesposobnost, lenoba, žlehtnoba, kaj?

Karantanija redno zagotavlja vsaj eno originalno kopijo, raje več, čeprav niso (tako) dobičkonosne in četudi so izdelki studia Dreamworks (še Madagaskar, Shrek) po več kriterijih slabši od Pixarjevih: zgodba plitva in manj pomenljiva, tehnika sledi standardom (ki jih postavlja Pixar), glasovi manj izraziti, humor cenejši (stvar okusa) in še kaj. A če verjamemo ali ne, Karantanija noče, da bi starejši ljubitelji kinoanimacije odmrli. Kar je drugi Cenexov razlog: neupoštevanje ljudi. Animirani film je po svetu vse bolj upoštevan in popularen in WALL-E in Panda sta ena letošnjih največjih dobičkarjev; nikakor ne samo zaradi mlajših otrok.

Pred štirimi leti je Cenex distribuiral originalne in sinhronizirane Neverjetne (The Incredibles, 2004). Njihova zadnja dvojna ponudba je bila sinhronizirana tako dobro, da danes odrasli, ki razumejo angleško, gledajo DVD v slovenščini. Potem so prišli Avtomobili (Cars, 2006) in lani Ratatouille, oboji le sinhronizirani in sinhronizirani domala zanič; izgubili sta se čarovnija originalnih glasov in sklopitev s sliko. Med množico glasov sem si sam zapomnil samo dva razmeroma uspešna: Gojmirja Lešnjaka (Dajz v Avtomobilih) in Borisa Cavazze (Gusteau, Ratatouille), drugo je bilo blizu podna.

Lahko se jezimo, lahko še protestiramo: pozabimo na WALL-E-ja v našem kinu, počakajmo na DVD (ali Blu-ray ali pa, tu mirno predlagamo: kakovostno kopijo na spletu), kupimo prek Amazona, na voljo konec novembra. Cenexa ni treba z ničemer podpirati, dokler ne pokaže zanimanja za nas. A originalnega WALL-E-ja, jok, ne bomo v našem kinu, ob kinozvoku in na kinoplatnu, videli nikoli. Škoda je nepopravljiva.

Robert L. Tuva

 


  • DELICIOUS
  • Google
  • RSS
15 x komentirano
  • Tjasa je rekel/-la:

    Meni manjka Cenexovo pojasnilo v vseh teh tvojih izvajanjih. Si jih vprašal? So ta dva razloga oni navedli?

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Razloga sem si domislil sam, v kolumni se mi zdi prav zavzeti stališče, se pa vmes sprašujem, kaj so (še) razlogi. S Cenexom se nisem pogovarjal, s Karantanijo sem si izmenjal par mailov, tako da okvirne številke so prave.

  • Tjasa je rekel/-la:

    Mogoče bi jih bilo fajn vprašat, zakaj so tako trmoglavi. Da več kredibilnosti tebi in mediju. Samo opletat z domnevami zna vsakdo.

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Praviš opletanje z domnevami, jaz pravim opazovanje. Saj ne razpravljam, kateri so razlogi, o njih se sprašujem, naj pove kak bralec, če ve bolje, ampak sem na hitro predstavil ekonomijo sinhroniziranja kinorisank, da dobi človek občutek za zneske in razlike med distributerji. Fajn bi bilo slišati Cenexa, da, bom poskusil popraviti napako in jih prosil za komentar.

  • Leon je rekel/-la:

    Na Hrvaškem imajo tudi originalno kopijo.
    Jaz bom počakal na Blu-ray.

  • JanezBond je rekel/-la:

    Tukaj se pokaže njihova inteligenca, in koliko imajo pojma o “risankah” in njihovih gledalcih. Jaz spljuvam vsako slovensko sinhronizacijo, ki danes opleta katerikoli ameriški/evropski/japonski animirani film/serijo. Pa ne zato, ker je ne bi hotel privoščiti najmlajšim… ampak ker sam VEM, da so originali VEDNO boljši od ponarejenih glasov (ker je tudi namenoma določen jezik v filmu). Poleg tega se današnja animirana industrija v ameriki precej nagiba tudi k starejšim gledalcem. Zakaj se tega Cenex ne drži? Ker je nesposoben in ne spoštuje svojih gledalcev..

    Ne podpirajte Cenexa, NE hodite gledat njegovih filmov v kinodvorane…. kupite si raje DVD ali pa si ga leechnite iz neta. Če mu pokažete zobe, si bodo malo zamislili….. ker če izgubi na slavi in dobičku, firma izgubi pomen in propade. Fuck it… če ne zna spoštovat želj občinstva, nima sploh pravice obstajat.

  • Tjasa je rekel/-la:

    Kot želiš. Že _tolikokrat_ si pisal o tem, da bi se mi zdelo pošteno, da jih že enkrat vprašaš, zakaj to počnejo, če pa se toliko ljudi jezi zaradi tega. Mislim, pošteno do tebe in do tvojih bralcev. Opletanje pa pravim zato, ker je to postalo (domnevno) relevantno početje - predvsem med “državljanskimi novinarji”. Novinarji _vprašajo_. Ali pa so pisuni. Vprašaj in se potem usajaj nad (ne)argumentiranostjo njihovega odgovora. No, če želiš. Jaz ti samo posredujem svoja pričakovanja - do tebe kot avtorja na _VESTI_. Lahko pa moje pripombe ignoriraš.

  • MM je rekel/-la:

    17% ni nek poseben omembe vreden del občinstva.

    Če je Kung fu Panda desegla 100.000 eur, verzija s podnapisi, ki si jo ogleda 17% gledalcev pa stane 20-30.000 eur je bil popolna izguba.

  • Ljubo je rekel/-la:

    Če pogledaš cenexovo spletno strnai ti rata vse jasno… Če slučajno kdo iz cenexa tole čita naj ti bo jasno da prodajate vizualizacijo….. pri vsem tem materijalu… ne štekam. WTF

  • sproscena.slovenija je rekel/-la:

    Sam sem komaj čakal, da pride ta risanka v kino. Če pravite, da obstaja samo sinhronizirana verzija, potem risanke v kino zagotovo ne bom šel gledat. Fuck off Cenex, da ne bomo preveč zavijali stvari v papirčke. Fuj. Bljak. V bistvu je najbolj nagravžno to, da avtorji teh risank zelo natančno izbirajo in drago plačujejo znane filmske glasove za svoje like, potem pa ti nek slovencelj, v neki obskurni firmi, v neki Sloveniji, zbriše vse to in na like nalepi ene in iste slovenske igralske glasove. Nekateri od teh igralcev so celo dobri, ampak zaboga eni in isti glasovi v vseh risankah. No, ja, pač počakamo na DVD, itak nimam časa hodit v kino in mi torej ne bo žal, če mi do kina ne bi uspelo priti.

  • Karantanija je rekel/-la:

    Podnaslovljena verzija ne stane 20-30.000€. Izgube ni.

    17% pomeni 12.000 gledalcev, kar je zelo pomemben del občinstva. To so starejši ljubitelji animacij, ki 1) bodo v kino peljali tudi svoje otroke,
    2) še hodijo v kino.

    Sicer pa večina filmov pri nas ne naredi niti 12.000 gledalcev.

  • t-h-o-r je rekel/-la:

    to (skoraj) stalno naredijo, ker še vedno mislijo animirano=otroci pod 10let :(

  • Samo je rekel/-la:

    Pridružujem se razočaranju nad Cenexom in pozivam, da v kinodvorane posredujejo tudi podnaslovljeno verzijo. Film smo pri nas čakali predolgo, a sem vseeno pripravljen počakati še teden ali dva. Ne grem se pa več prisile in si sinhronizirane verzije ne nameravam ogledati. Res, da sem zgolj eden, nepomemben za statistiko obiska. Upam pa, da bodo pri Cenexu vendar upoštevali željo tistih 17%, ki si raje ogledamo original.

  • Anya je rekel/-la:

    Dejansko je tista računica 20-30.000 EUR nekje iz riti vzeta. Največji strošek je sinhronizacija. C državah, kjer ta ni obvezna, se distributerji prej vprašajo, ali se jo splača sproducirati. Žal se Slovencem sinhronizacija zdi vedno bolj privlačna, staršem pa sploh. Pač, mojega denarja ne bodo dobili, verjamem pa, da bodo v kino spravili dober delež tistih preostalih 17% odstotkov (če je temu tako).

  • Robert L. Tuva je rekel/-la:

    Ni res! Potegnil sem jo iz pogovora. Deset originalnih kopij (lahko kaka rabljena) pride dobrih 5 tisoč, podnaslavlanje približno enako, torej 10 originalov za celo Slovenijo dobrih 10 tisoč … Pa sem se res malo zmotil. No, red velikosti.

    Delež originala je 17 % pri Pandi, pri Shreku je bilo baje 30 %. Bolj resna je risanka, večji bi moral biti delež, logično?

    Panda je sinhronizirana zelo dobro (prebavljivo).