Vest

V HONDURASU VSE PO STAREM
V Hondurasu je manj kot teden dni po dogovoru, s katerim bi rešili politično krizo, jasno, da prevratniška oblast ni imela iskrenih namenov. Takoj se je zapletlo pri interpretaciji vsebine sporazuma. Glavni problem je določilo, da mora kongres potrditi vrnitev predsednika Zelaye in sestavo vlade narodne enotnosti. Začasni predsednik Micheletti namerava predložiti sestavo vlade sam, saj Zelaya zaradi kršenja dogovora ni predložil seznama svojih kandidatov. Vlada nacionalne enotnosti bo tako vlada sestavljena iz zagovornikov državnega udara.
Spremenilo se je tudi stališče ZDA, ki so posredovale pri sklenitvi sporazuma. Prioriteta so predsedniške in kongresne volitve, ki jih hoče oblast, kljub politični krizi, izpeljati 29. novembra. ZDA nameravajo rezultate volitev priznati, ne glede na to, ali bo odstavljenemu predsedniku dovoljen povratek na oblast. Opozicija ima zato občutek, da jih je ameriška administracija izdala.
Opozicija in podporniki Zelaye bodo volitve najverjetneje bojkotirali. Njihov cilj je nova ustava, ki bi zagotovljala temeljne socialne pravice vsem državljanom.

PAX AMERICANA
Napetosti med Venezuelo in Kolumbijo se stopnjujejo po podpisu sporazuma med Kulumbijo in ZDA o uporabi 7 vojaških baz za obdobje 10 let. Hugo Chavez je na mejo poslal 15.000 vojakov in v nagovoru vojakom dejal, da je najboljši način za izogib vojni, priprava nanjo. Venezuelo je potrebno zavarovati pred imperijem, ki po njej steguje prste. Najbližja ameriška baza bo od Caracasa oddaljena le 20 minut. Kolumbija se namerava zaradi Chavezovih izjav pritožiti Organizaciji ameriških držav in Varnostnemu svetu Združenih narodov.
Na meji med državama se je v zadnjem času dogodilo kar nekaj incidentov. V mesecu oktobru so mejni organi aretirali 3 pripadnike kolumbijske obveščevalne službe DAS. Minuli teden pa je bilo na venezuelski strani meje najdenih 11 trupel kolumbijskih državljanov. Šlo naj bi za pobite pripadnike desničarskih paravojaških enot.
Čeprav naj bi bila po zatrjevanju kolumbijske in ameriške oblasti vojaška oporišča namenjena zgolj borbi proti kokainskim kartelom in gverilskim skupinam, zadnji dokumenti kažejo, da so strahovi sosednjih držav utemeljeni. To potrjuje tako vsebina samega sporazuma kot dokumenti ameriškega vojnega letalstva. Ti govorijo o priložnosti za izvajanje vseh tipov vojaških operacij v Južni Ameriki, še bolj zaskrbljujoča pa je izjava o krepitvi ekpedicijskega bojevanja, torej napada in okupacije tujega ozemlja. Sporazum bo ZDA omogočil posege na kontinentu, kjer sta varnost in stabilnost stalno ogroženi s strani teroristov, protiameriških vlad, revščine in ponavljajočih se naravnih nesreč. Sporazum omogoča popolno imuniteto tako vojaškemu kot civilnemu osebju, vključno s pripadniki privatnih varnostnih in obrambnih podjetij. Vojaškemu osebju je omogočena uporaba infrastrukture po vsej državi, celo civilnih letališč in pristanišč brez soglasja kolumbijskih oblasti.
Kolumbijska vlada sporazuma ni dala v potrditev parlamentu, ker naj bi šlo le za dvostranski sporazum in ne za mednarodno pogodbo. Takšni razlagi nasprotuje tako Državni svet kot precejšen del opozicije. Poleg Chaveza sporazum o uporabi vojaških baz kritizirajo tudi druge južnoameriške države. Brazilski predsednik Lula zato poziva vse države regije, da podpišejo sporazum o nenapadanju, ki bi odpravil nezaupanje med državami regije.

ULTIMATI
Državna sekretarka Hillary Clinton je ponovno zagrozila Iranu, da so vse ameriške opcije odprte, če ta država ne bo ustavila svojega jedrskega programa. Iran ne sme imeti jedrskega orožja, Washington ne bo dopustil, da bi se Bližnji Vzhod zaradi tega podal v oboroževalno tekmo. Nobelovec Obama še vedno zagovarja miroljubne diplomatske odnose z Iranom, vendar tega ni pripravljen početi v nedogled.
Iran je zavrnil ponudbo o bogatenju urana v Rusiji in Franciji pod postavljenimi pogoji. Predvsem se boji, da bi ga lahko izsiljevali, ko bi bila pošiljka urana oddana. Zato predlagajo, da bi uran za raziskovalni reaktor v Teheranu pošiljali v dveh pošiljkah, izmenjava navadnega urana za 20% obogatenega bi potekala simultano. ZDA nasprotujejo kakršnikoli spremembi pogajalskih izhodišč. Iran nima izbire, ponujeno mora sprejeti.

KONEC ZGODOVINE
Ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu je BBC objavil rezultate mednarodne ankete, ki jo je izvedel v 27 državah sveta. 29.000 ljudi so spraševali o njihovem odnosu do razpada Sovjetske Zveze, kapitalizmu in o prostem trgu.
Rezultati so zanimivi. Če se je leta 1989 zdel propad totalitarnih sistemov zmaga za običajne ljudi vzhodne in centralne Evrope, se je v 20ih letih pogled precej spremenil. Najbolj so nad propadom Sovjetske Zveze in komunizma ostali navdušeni Američani, Poljaki in Nemci, najmanj pa Egipčani, Rusi, Pakistanci in Ukrajinci. Generalno prebivalci zahodnih držav propad Sovjetske Zveze razumejo kot pozitivno zgodovinsko dejstvo.
Z obstoječim kapitalizmom je zadovoljih le 11% vprašanih, večina bi ga reformirala in zakonsko omejila. 22% meni, da gre za sistem, ki mu nobeni popravki ne morejo pomagati. Najbolj nezadovoljni so s kapitalizmom v Franciji s 43% ter Mehiki in Braziliji s 35%. Le v dveh državah je naklonjenost kapitalizmu v obstoječem stanju večja od 20%. Gre za ZDA in Pakistan. Večina meni, da mora biti bogastvo bolj enakomerno razdeljeno po vsem svetu. Takšno stališče podpira prebivalstvo 22ih držav od 27ih.

PRAGMATIČNI KITAJCI
V egiptovskem letovišču Šarm El Šeik je potekal drugi kitajsko-afriški forum. Na srečanju je Kitajska ponudila Afriki ugodna posojila v vrednosti 6,7 milijarde evrov. Poleg pomoči državam je skoraj 700 milijonov evrov namenjenih za direktno podporo malim in srednjim podjetjem. Kitajska pomoč Afriki je izredno dobrodošla za te države, ker krediti niso pogojevani s političnimi ali gospodarskimi spremembami. Zahodne države, Svetovna banka in IMF delajo prav to.

Jura Štok

1. Ali je Pahorjev odhod v Libijo moralno sporen?
2. Ali so se upanja ljudi po padcu socialističnih sistemov uresničila?
3. Ali gre razvoj pod Chavezom in voditelji latinsko ameriškega socializma v pravo smer?
4. Ali bodo ZDA kdaj podpisale mirovni sporazum s Severno Korejo?