Vegradova sramota
Družina enega od umrlih delavcev Vegrada je po devetih mesecih namesto zbranih 15 tisoč evrov dobila nekaj več kot 11 tisoč evrov. Že samo to bi moralo biti dovolj, da bi nadzorniki odslovili Hildo Tovšak. Kriminalisti se z njo in Vegradom itak ukvarjajo. Ampak to najbrž ne more biti dovolj. Kako to, da je Tovšakova še vedno na čelu Vegrada? In kako je mogoče, da nihče ne ve, kolikšna lastnica firme je v resnici.
Poznavalci vedo povedati, da naj bi bilo mogoče težave Vegrada napovedati že pred leti in da za njih ni kriva samo kriza, temveč tudi način poslovanja družbe. Nadzorni svet se je kljub temu na seji samo seznanil s poročilom o finančnem prestrukturiranju družbe. Sejo so prekinili in naj bi jo končali v petek. Tovšakova medtem predlaga prisilno poravnavo, v kateri bi upniki ostali brez dela svojega denarja. To je samo del načrta, ki ga je pripravila Hilda Tovšak in namerava zanj celo dobiti podporo delavcev Vegrada. Ti očitno še vedno upajo, da jih lahko Tovšakova popelje v lepšo prihodnost. No sindikat se kljub temu zavzema za stečaj, ki mu direktorica nasprotuje. Za stečaj je tudi nova gospodarska ministrica.
Še ena velika slovenska firma bo kot kaže propadla. Slovenski gradbinci so na prelomnici. Konec gradnje avtocestnega križa, ki je sovpadel s časom krize je prehud udarec, da bi ga vsa slovenska gradbena podjetja lahko preživela. Če bi šlo samo za to, bi lahko žalovali zgolj nad tem, da država tega ni znala predvideti in v času krize pospešeno začeti investirati v drugo infrastrukturo, od železnic, do novih avtocest, ki bi denimo povezale Istro in Slovenijo ali morda verige hidroelektrarn … A fenomen gradbenega razcveta ima v Sloveniji tudi neko drugo, precej bolj temno dimenzijo. Gre za to, da so si v zadnjih desetletjih trije veliki igralci razdelili trg in ga popolnoma monopolizirali.
Ob tem je posebnost Slovenije tudi v tem, da te tri firme pravzaprav niso ničesar delale. One so se samo dogovorile o razdelitvi poslov in denarja ter pobrale smetano. Ostalo so večinoma opravili podizvajalci, ki prav tako niso imeli svojih delavcev, ampak so delovno silo najemali začasno v tujini. Do svojih delavcev pa so razvili napol sužnjelastniška razmerja. Posledice takšnega modela so večplastne. Na eni strani so vodilni v velikih podjetjih bajno obogateli, na drugi so se projekti iz javnega denarja gradili po pretirano visokih cenah, hkrati pa se je v Sloveniji razvil odnos do sezonskih delavcev, ki očitno predstavlja množično kršenje človekovih pravic.
Vegradov primer je zato izjemno pomemben. Povzročil je boljše razumevanje delovanja slovenskega gradbeništva, hkrati pa je sprožil tudi opazno mero sočutja do izkoriščanih delavcev, ki so bili pred tem prezrta masa tujcev, katerih pravice domorodcev niso pretirano vznemirjale. Vegradovo ravnanje s svojimi delavci postaja simbol zavrženosti. Vegrad seveda ni sam. Tudi to v Sloveniji vedo vsi. Jeseni se bo menda začelo sojenje v zadevi poimenovani Čista lopata. Vendar od procesa ni mogoče pričakovati težkih kazni. Zato bi bilo toliko bolj pomembno, da kriminalisti in tožilci ne bi prenehali preiskovati poslovanja slovenskih gradbenih podjetij.
Jani Sever
A ni bila ta gospa ena glavnih v Peterletovi stranki, ki se je kitila z nazivom »krščanska«?
http://www.dossierkorupcija.com/novice/?p=1861
Mislim, da je bila v tej stranki ja. Ali ni bil Bavčar v LDS in Šrot v SD?
“hkrati pa se je v Sloveniji razvil odnos do sezonskih delavcev, ki očitno predstavlja množično kršenje človekovih pravic”
Prosim naj mi nekdo pojasni, katera človekova pravica pa je bila tem tujcem z odnosom do njih kršena. In na kakšen način?
Heh. :o|
Sem prepričana, da si tudi v primeru nategnjenih delavcev v prigodi Stožice bil enakega mnenja: ‘katere pravice pa da so bile kršene?” “In na kakšen način?”
Mimi, ponavljam vprašanje.
Katere človekove pravice so bile sezonskim delavcem kršene z odnosom do njih? Na kakšen način?
Glede na to, da si je Sever dovolil postaviti domorodce kot celoto na zatožno klop, bi bilo navdušujoče, če bi natančno definiral naš domnevni kolektivni zločin.
Pomoje 4.člen ,5. člen, pa 24. in 25., v glavnem ,sam si poglej.
1. člen.
Vsi ljudje se rodilo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati grug z grugim kakor bratje.
2. člen.
Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Declaracijo, ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.
Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.
3. člen.
Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
4. člen.
Nikogar se ne sme imeti niti v suženjustvu niti v podložništvu; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
5. člen.
Nikogar se ne sme mučiti ali z njim surovo, nečloveško ali ponižujoče ravnati.
6. člen.
Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.
7. člen.
Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to Declaracijo, kakor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji.
8. člen.
Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.
9. člen.
Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan.
10. člen.
Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravičnega in javnega obravnavanja pred neodovisnim in nepristranskim sodiščem.
11. člen.
Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu za zakonom o javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo.
Nihče ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakršnegakoli ravnanja ali opustitve, po notranjem ali mednarodnem pravu. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki je bila predpisana v času storitve kaznivega dejanja.
12. člen.
Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.
13. člen.
Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališče znotraj meja določene države.
Vsakdo ima pravico zapustiti katero koli državo, vklljučno svojo lastno, in vrni ti se v svojo državo.
14.člen.
Vsakdo ima pravico v drugi državah iskati in uživati pribežališče pre preganjanjem.
Na to pravico se ni mogoče sklicevati primeru pregona, ki dejansko temeljih nepolitičnih kaznivih dejanjih ali dejanih ki so v nasprotju s cilji in načeli Združe nih narodov.
15. člen.
Vsakdo ima pravico do državljanstva.
Nikomur se ne sme samovoljno vze državljanstvo ali zakonita pravica do spre membe državljanstva.
16. člen.
Polnoletni moški in žensi imajo brez kakršnihkoli omejitev glede in raso, državljanstvo ali vero, pravico skloniti zakonsko zvezo in ustanoviti družin Upravičeni so do enakih pravic v zvezi zakonsko zvezo, tako med zakonsko zver kot tudi, ko ta preneha.
Zakonska zveza se sme skleniti samo svobodno in polno privolitvijo obeh bodčih zakoncev.
Družina je naravna in temeljna celi družbe in ima pravico do družbenega državnega varstva.
17. člen
Vsakdo ima pravico do prmoženja, tako sam, kakor tudi skupno drugimi.
Nikomur ne sme biti prmoženje samovoljno vzeto.
18. člen.
Vsakdo ima pravico do svobodne misli, vesti in veroizpovedi; ta pravi zajema svodobo spreminjati prepričan in vero kakor tudi nujno svobodno, jav ali zasebno izražanje, bodisi posamezr ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, v praksi, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.
19. člen.
Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.
20. člen.
Vsakdo ima pravico do svobodnega in miroljubnega zbiranja in združevanja.
Nikogar se ne sme prisiliti k članstvu v katerokoli društvo.
21. člen
Vsakdo ima pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje države bodisi neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih.
Vsakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v svoji državi.
Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se mora izražati v občasnih in poštenih volitvah, ki morajo biti splošne ob načelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakšnem drugem enakovrednem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja.
22. člen.
Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanj svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegove dostojansvto in svoboden razvoj njegove osebnosti.
23. člen.
Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred nezaposlenostjo.
Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.
Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.
Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridružiti se sindeikatu za zavarovanje svojih interesov.
24. člen.
Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.
25. člen.
Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blagostanje, vključno hrano obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebne socialne usluge; pravico do vastrva v primeru nezaposlenosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja živlljenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.
Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo.
26. člen.
Vsakdo ima pravico do izobrazbe. Izobraževanje je brezplačno vsaj na začetni in temeljni stopnji. •olanje na začetni stopnji je obvezno. Tehnično in poklicno šolanje mora biti splošno dostopno. Višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno.
Izobrazba mora biti usmerjena k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasnimi in verskimi skupinami ter pospeševati dejavnos Združenih narodov za ohranitev miru.
Starši imajo prvo pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke.
27. člen.
Vsakdo ima pravico prosto se udeleževati kulturnega življenja svoje skupnosti, uživati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti deležen koristi, ki iz nje izhajajo.
Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, knijiževnega ali umetniškega dela, katerega avtor je.
28. člen.
Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Declaraciji.
29. člen.
Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, v kateri je edino mogoč svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti.
Pri izvanjanju svojih pravic in svoboščin je vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.
Te pravice in svoboščine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.
30. člen.
Nobene določbe te Declaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.
Vsa delavska zakonodaja velja tudi enako za slovenske kot tuje delavce- torej zakon o minimalni placi, placilo nadur, stevilo nadur, regres, placilo zdravstvenih in pokojninskih prispevkov itn, itn.
Sever je palamudil o človekovih pravicah, ki so bojda množično kršene z odnosom do sezonskih delavcev.
Kršitev zakonske določbe še zdaleč ni nujno kršitev človekove pravice.
Seveda citirani členi dekleracije o človekovih pravicah ne pridejo v poštev. Saj teh ljudi ni nihče zasužnjil v Sloveniji, niti jih ni vklenjene držal v službi preko osem urnega delavnika. Ti ljudje so svobodni. Že res, da delajo v neprijetnih razmerah ter pogosto za goljufive delodajalce. Toda v končni fazi bi lahko iztožili neplačane plače in pustili službe, če jim niso všeč.
Nekaj časa te bom intenzivneje spremljal, ker si pretiraval in pritegnil pozornost. Zdaj razumeš Majorjeve napotke?
http://www.vest.si/2010/08/14/josip-broz-tito-je-bil-predsednik-sfrj-ker-je-mrtev/comment-page-1/#comment-527633
Nogavičnik, kar spremljaj me. Morda se boš naučil več kot Lucko.
Kar se pa napotkov tiče, jih noben Major meni ne more dati. Spoštujem samo napotke zakonodaje ter Božjo besedo, ostalega pa ne.
Dvorni pisar z licenco zmore nič manj kot to:
“pred Bogom nikakor nismo vsi enaki. To je pritlehna, sekularistična laž, uvožena v versko dogmo iz gnilih egalitarističnih gibanj od francoske revolucije sem. Kako bi vendar lahko bili pred Bogom enaki, ko pa je celo Jezus jasno govoril o žitu, ki ga je treba spoštljivo požeti in o ljulki, ki bo šla v večno zakurjeno razbeljeno peč?
O tvojem nagnusnem poimenovanju za desno usmerjeno mladino pa samo to:
Na eni strani je domofilija, na drugi pa domofobija in zoofilija. Kako bi njih nosilci vendar mogli biti pred Bogom enaki. Kristjan sem, zato verjamem, da bo eni od prej navedenih šli po smrti v večno cvrtje na hudičevem žaru, drugi pa v nebesa.”
Zato ne gre od samodeklariranega Kristjana pričakovati da bo v vsej svoji vsemogočnosti želel doumeti v kakšnem podnu smo se vsi znašli zaradi dometa tistih s katerimi deli svoje prepričanje o nadčloveku.
Mogoče bi bila spet na mestu tista o Jezusu, žitnem klasu in ljulki … bi vsaj nekoliko prikril svojo zadrego in rdeča ušesa :)))
Nietzchejeva ideja nadčloveka mi je kot kristjanu povsem tuja (kot tudi kasnejša zloraba niti ne več Nietzchejevih idej v propagandne namene nacistov).Ta filozof je bil odličen analitik ter opazovalec, toda izjemno slab prerok oz. je predlagal napačna zdravila za bolezen družbene dekadence.
Tudi ti si moj, povsem teološki komentar pomešal z blodnjami totalitaristov. Jasno sem napisal, da pred Bogom nikakor nismo vsi enaki. Ti si seveda hotel razumeti, da govorim o tem, da nismo vsi enakopravni.
To pa seveda ni nekaj, kar bi jaz napisal.
:)))
Zdaj pa primerjaj:
“@krucefiks:
@carlos:
komunizem je na steklino spominjajoča duševna bolezen. Tudi ko se ga drži pod nadzorom, je latentno prisoten in nevaren. Zato ga je potrebno nenehno, brez slehernega usmiljenja do njegovih nosilcev, strogo preganjati ter zatirati. Edina meja, pred katero se je potrebno ustaviti je zakon. Zavoljo narave komunizma je potrebno spoštovati tisto peščico ljudi, ki so za njim oboleli, ga preboleli in ga sedaj, ravno zaradi te svoje izkušnje poznajo ter preganjajo.
@nogavička:
pred Bogom nikakor nismo vsi enaki. To je pritlehna, sekularistična laž, uvožena v versko dogmo iz gnilih egalitarističnih gibanj od francoske revolucije sem. Kako bi vendar lahko bili pred Bogom enaki, ko pa je celo Jezus jasno govoril o žitu, ki ga je treba spoštljivo požeti in o ljulki, ki bo šla v večno zakurjeno razbeljeno peč?
O tvojem nagnusnem poimenovanju za desno usmerjeno mladino pa samo to:
Na eni strani je domofilija, na drugi pa domofobija in zoofilija. Kako bi njih nosilci vendar mogli biti pred Bogom enaki. Kristjan sem, zato verjamem, da bo eni od prej navedenih šli po smrti v večno cvrtje na hudičevem žaru, drugi pa v nebesa.”
Hitro inštrukcije in tuje perje, mar ne.
Ko že omenjaš Nietzcheja: od koga si povzel tisto o sekularistični pritlehni laži?
Za Dvornega in Nogavičko:
“Erich Fromm: ”Ker je Bog oče, ste vi njegovi otroci. Niste se še osvobodili želje po vsevednosti in vsemogočnosti. Niste si še pridobili objektivnosti in spoznali svoje nevednosti in svoje nemoči. Še vedno, kot otroci, pričakujete očeta, ki vam bo pomagal. ki vas opazuje in kaznuje, ki vas ima rad kadar ga ubogate, ki mu godi vaše občudovanje in je jezen kadar ga ne ubogate. Večina verujočih v svojem osebnem razvoju ni prišla čez otroško stopnjo. Verovati v boga pomeni zaupanje v očeta, ki pomaga, pomeni otroško iluzijo”.
In otrokom je težko dopovedati karkoli. Zato Nogavička, ne se trudit.
Je pa zanimivo, kako desnosučni, čeprav posredno, v skrbi za njene človekove pravice, zagovarjajo Hildine rabote. Menda ja ni »naša«
Kar se pa Vegrada tiče, je stvar jasna. Prisilna poravnava pomeni, da vodilni ostanejo na položajih in zakrijejo vse svoje nezakonite rabote. Stečaj pomeni, vsaj v pravni državi, kontrolo za nazaj in s tem razkritje nepravilnosti in morebitni kazenski pregon večine vodilnih. Ampak država kot tudi opozicija tega ne moreta dopustiti. A gremo stavit?
Stanovanja so najbrž “talali” vsevprek.
Vegradov primer lahko sproži novo delavsko revolucijo!
(dobrodošel doma, jani, bil je že skrajni čas, da znova vzameš urddniške vajeti v roke. v času tvojegas dopusta ni bilo kaj brati, čisti otroški vrtec…)
Vegrad mimo nadzornikov predlagal začetek prisilne poravnave
http://www.siol.net/gospodarstvo/2010/08/vegrad_mimo_nadzornikov_predlagal_zacetek_prisilne_poravnave.aspx
Od dvornega pisarja sem pričakoval večjo razgledanost. No, pač v mejah zmožnosti pisarja. Gospod Dvorni, sprašujete: Katere pravice so bile kršene tujim delavcem? Glede na vaš svetonazor vam lahko zatrdim, da so bile kršene KRŠČANSKE pravice: Sprašujete na kakšen način so bile kršene. Na NEKRŠČANSKI, ali če že želite na katoliški ali kašen drug človeku neprijazen način.
Podpis.
Človekove pravice so pravice, definirane v dekleraciji ZN. Sploh pa, ni izjemno cinično govoriti o krščanskih pravicah zadevnih delavcev?
Nenazadnje je med njimi vendar množica muslimanov ali celo ateistov. Ne vsiljujte jim krščanstva:-).
Dvorni pisar,
katoliška cerkev oziroma Cerkev pogosto poudarja, da je prinašalka in garant civilizacije. Predvidevam torej, da so potemtakem krščanske vrednote nad delitvijo ljudi po njihovem verskem prepričanju, da so univerzalne, tako kot naj bi bil bog oziroma Bog samo eden. In da si prav zato delavec iz Bosne, pa čeprav musliman, zasluži civiliziran odnos. Ali pač ne, ker je katoliška cerkev oz. Cerkev, pa tudi njeni farani, kar pogosto skregani s krščansko ljubeznijo?
Krščanske vrednote?
Ivan Z. je prej govoril o krščanskih “pravicah” (Sever pa o človekovih).
Vrednota ni pravica, to je menda jasno.
O čem točno bi gospodje in tovariši vendar želeli polemizirati z mojo malenkostjo?
O tem spoštovani gospod,da naj bi bilo krščanstvo in krščanske vrednote, tkm.vesoljna civilizacijska vrednota (in še vedno širijo evangelij,ali ne?)in torej,mora veljati za vsa živa bitja na tem svetu.
A sem se morda zmotil,nimam prav,ali vam je kdo pri zadnji maši kdo kako drugače dejal.Dvomim.Problem je v Vas in to z drugimi besedami pomeni mešati politiko,kler in vero in ta mešanica ima svojo besedo in zgodovino na slovenskem.Storila je že zelo veliko gorja in še ga povzroča - kajti ne gre se za krščanske vrednote,temveč za denar in oblast.
Povprašajte ekonoma mariborske škofije g.Krašovca,zakaj še kaj naprej donosno prodaja razne “donosne” TV programe in še ostalo seveda.(In seveda za to ne plačuje davkov)
Mene to ne preseneča in načelno nimam nič proti.
NOČEM PA,DA ME TA ISTA KLERORAJA PITA Z KRŠČANSKIMI NAUKI,KI JIH JE SAMA PRVA KRŠILA TAKOJ PO KRISTUSOVI SMRTI.
LP
Dvorni, ali so človeške nezdružljive s krščanskimi pravicami?
(kakšno brezvezno sprenevedanje)
((Hotel si člene, si dobil postrežbo od Sofija, pol se ti je povedal še po kmečk pa po človešk, a zdravega čuta sam nimaš? Ti je treba navest nevemkakšne argumente, da z nekom ravnajo nečloveško? Rabiš štempl, da je nekrščansko?))
*popravek: človeške pravice s krščanskimi vrednotami.
Pravzaprav o ničemer, pisarček, ker nima smisla slepemu govoriti, ali vidi.
Hilda je pač krščanski človek in je računala, da bodo vsi delali za
bog-lonaj, dobavitelji pa, da ji bodo odpustili dolge :)
ko vidim to babo na TV me strese
… men se pa skoraj smili nekako… za “vnaprej”.
Vsi imamo vest in nihče ne bo nič s sabo vzel.
Mi lahko prosim končno nekdo pove, katere človekove pravice so bile množično kršene z odnosom do sezonskih delavcev?
V nasprotnem primeru bom moral pomisliti, da je Sever pisal nekaj na pamet…
Ja, ja, saj je že v redu Pisarček. Pomiri se, no.
Ti je ze sofi napisal, le ti si proglasil, da to niso… Pa so poglej:
http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/
Jaz bi dodal se pogled na 23. clen… Pa vrjetno se katerega…
@Dvorni:
PALEC DOL za sprenevedanje!
1. clen, krseno jim je dostojanstvo…
2. clen, ze ker jim glede na drzavljanstvo marsikdo zavraca marsikaj, ane Dvorni?
3. clen, osebna varnost je pogosto krsena… Groznje, slabi delavni pogoji…
4. clen, ce ti vzamejo dokumente in te silijo brezplacno delati je to kaj?
5. clen, ponizevanje pade pod to…
7. clen, ali imajo kaksno pravno varstvo? Ne deportirali so jih ko so zahtevali placilo…
8. clen, nihce ne skrbi za njihove zakonske pravice ampak jih deportirajo…
…
Vecina clenov…
LUCKO, seveda nima prav.
Niti tega ne ve, da človekovih pravic, ne človeških, kot oznanja MIMI, ne more kršiti kdorkoli.
Če rečem, da je LUCKO preprost naivnež, nisem kršil njegovih človekovih pravic, temveč sem zagrešil kaznivo dejanje omaloževanja, če bi LUCKO seveda uspel dokazati, da to ne drži.
Wav, ti pa ze res kazes bolezenske znake obsedenosti…
Še na medicino, misliš, da se spoznaš.
Hilda Tovšak ni krščanska.
Bila je Peterletova izbira in je kot generalna sekretarka stranke skupaj z njim škodovala le krščanskim demokratom, ki se zaradi njiju in še koga ne bodo, na žalost, zlepa pobrali.
Do prihoda JJ-ja na oblast. Potem se je udinjala pri njemu in sta kar uspešno sodelovala.
No,eno noč je pa le preživela v zaporu,še za časa prejšnje vlade,sicer so pa tu še ukradeni 2 milijardi kartelnih EUR,slamnata podjetja,kjer prerazporejajo in potem odpuščajo delavce brez odpravnin itd.
Slovenska televizija za Tovšakovo vstrajno uporablja besedno zvezo “prva dama Vegrada”.
Prava dama po mojem skromnem mnenju ne zataji denarcev, ki so jih zbrali reveži za svojega sodelavca.
Najvwečjislovenski ekolnomist Maks Tajnikar bo kmalu tako pameten, kot nadekonomist Jože Mencinger, ki je tudi mpraoče slovenskih tajkunov.
Tajnikar je zadnjič v odmevih izjavil, da so ob stečaju gospodarske družbe največji reveži tajkuni, ker izgubijo vse, delavci pa le delovno mesto.
Seveda ni povedal, da tajkuni ne izgubijo nič svojega.
Največji zagovornik kapitalizma in s tem pobudnik vseh socialnih razslojevanj je RKC. Kdor tega ne vidi je pač butelj.
Cenjeni DVORNI PISAR z licenco ima prav.
VEGRAD začasnim delavcem ni kršil človekovih pravic.
Je pa res, da so jih goljufali, okradli in poniževali, kar ni ne lepo.
Ko kaj takega počne pravoverni Pavček, to ni kršitev človekovih pravic.
Zmedeni levičarji, ki to niso, se niti ne zavedajo, da njihova oblast neprestano krši človekove pravice večini Slovencev, če drži njihiova definicija človekovih pravic.
Je pa res, da so jih goljufali, okradli in PONIŽEVALI, kar ni ne lepo”.
Mefisto, pa saj si si kar sam odgovoril. Ampak očitno ne čitaš za sabo.
Pa za Pavčka velja isto, če ne še huje, glede na to, kar je po usmeritvi.
In zmedeni levičarji in desničarji, ki to niso, se niti ne zavedajo, da kapitalizem pod patronažo RKC neprestano krši človekove pravice večini ljudi, če drži njihiova definicija človekovih pravic.
Goljufija in kraja krsi 23. clen, ce smo natancni… Ponizevanje krsi 5. clen…
P.S.: Pavcka pa kar pred sodnika, jaz sem za… Pa upam, da mu bodo kaj dokazali…
Mefisto, kaj se pretvarjaš, da si slaboumen?
Zgoraj so ti pokazali vsaj na 5 členov, ki so bili pri tovrstni poslovni praksi kršeni.
btw., zakaj meniš, da je Pavček zaščitena kategorija med nami, ki smo na drugem bregu kot ti? Ni lepo drugih soditi po sebi, veš.
Najprej se pustite poučiti o razliki med kršenjem človekovih pravic in kaznivim dejanjem.
Kršitev človekovih pravic je največkrat tudi kaznivo dejanje, kaznivo dejanje pa je redkeje hkrati tudi kršitev človekovih pravic.
V Vegradu niso kršili človekovih pravic, so pa uresničili vse znake številnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in bi bilo prav, da se jih najstrožje kazensko preganja.
Kar se tiče Pavčka, je podoben tič, vendar se mu doslej še ni nič zgodilo, pa tudi j mediji ga ne smejo izpostavljati sramoti
Prav, toraj tudi Goli otok ni bil krsenje clovekovih pravic, le lepo ni bilo ane? Se ti zdi, da so jo ti delavci odnesli kaj dosti bolje?
Krožijo pa govorice, da se Hildica boji le svojih vodilnih.
Ko bo STEPPENWOFOVO modroslovje kdaj seglo dlje, kot do sovraštva do RKC, se bo tudi v Sloveniji lažje dihalo.
Seveda pa naivno prezre, da nas trenutno vodijo sami ateisti, pa država kljub temu drvi v najhušo agonijo, ki se lahko primerja le še s tisto, ki je mojo edino domovino uničevala po izbruhu svobode leta 1945.
Mefisto le mirno.
Stadion je nared!!
Tebe bi pa prav rad spoznal, ker me zanima kaj si in kaj si ustvaril v življenju, da vse sodiš ljudi kar počez in podajaš zaključke brez utemeljenih dejstev in verjameš sveto tistemu kar pišejo rumeni časopisi.
Ničesar nisem ukradel.
Tudi menim, da nisem sposoben voditi države, kot je očitno prepričan vsak levičar, ki ima pet minut časa.
Mefista, si pozabil, kje pišeš?
SPOŠTUJ VSAKO VEST IN VSE LJUDI!
In to ti, ANGIE, iz prve roke.
Hilda je lepo po krščansko blagoslovila vse osle, ki so brezplačno delali za firmo, ki jo uzurpira in jim obljubila svečano mesto v nebesih. Sebi je po krščanski vrednoti namenila raj na zemlji!!!
Drugače pa vsem skupaj. Nesmiselne so debate, komu je kdo pripadal, če med njimi ni razlik. Vsi tajkuni so bili zlizani z vsemi tistimi, ki so jim lahko koristili, ne glede na barvo.
Seveda.
To se po mojem mnenju itak umetno ustvarja oz. neguje, da se rajš med sabo bodemo, namest…
Očitno imamo v Sloveniji presežek nekakšnih filozofov, ki so sposobni samo za kreganje. In za to so spletni forumi več kot dobrodošli. Ko bo več ustvarjalnih ljudi, bo tudi vsem bolje. Ampak nazaj k Vegradu:
Izkazalo se je, da nismo Slovenci nič boljši od katerihkoli zahodnjakov, ki so suženjstvo pravzaprav uvedli. Ob osamosvojitvi smo bili polni idealizma in svetlih pričakovanj, končalo pa se je tako, kot se je glede na človeško naravo moralo. Napaka države, oziroma tistih, ki so jo predstavljali, je bila v tem, da ni uvedla dovolj jasnih in izvedljivih zakonov ter pooblaščene kontrole, da bi tako človeško naravo zajezila. Pravzaprav mislim, da je (so) to storila namenoma. Mnogi so na ta način lahko nesluteno obogateli, še predvsem tisti, ki so imeli pred tem polna usta poštenosti in idealov. Vsi smo videli, kaj se dogaja, storjenega ni bilo nič. Se še spominjate gospe Romane Logar in množice njenih ovadb? Prav vse so bile zavržene. To nas bo morda izučilo, verjetno pa ne. Smo majhna državica, ki jo obvladuje tanka plast maherjev, povezanih med seboj in pravzaprav jim nihče nič ne more. Nekakšen evropski bantustan. In v končni fazi pri vseh dejanjih najkrajšo potegnejo tisti, ki so najnižje - v tem primeru tuji delavci. Zdaj res sprejemajo nekakšne zakone, ki bodo veljali od bog ve kdaj, ampak dvomim, da bodo Mujoti kdaj res dobili svoj zaslužek. Če ga pa bodo, toliko bolje.
S tega stališča gledano se kaže Hilda Tovšak kot poosebljeno zlo in mediji jo kot tako tudi kažejo, s slikami, ki niso ravno prijazne. Ampak Hilda je le vrh ledene gore, najbolj vidna. Vsa struktura pod njo, z državnim lastništvom vred, se lepo skriva in deluje dalje. Navsezadnje je še dobro, da je nastopila kriza. Brez nje bi bilo navsezadnje vse OK.
Vlado je rekel/-la:
18. avgust, 2010 ob 6:25
Mislim, da je bila v tej stranki ja. Ali ni bil Bavčar v LDS in Šrot v SD?
Ali ni bil JJ v … ZKJ ?
JJ je bil, pa je še pravočasno spregledal.
Spregledal pa iz najbolj plemenitega razloga in ta je, ker so ga vrgli ven. Res plemeniti razlog…
ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE - ustavno besedilo
Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Vsi so pred zakonom enaki.
15. člen
(uresničevanje in omejevanje pravic)
Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave.
Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.
Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledice njihove kršitve.
Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.
16. člen
(začasna razveljavitev in omejitev pravic)
S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.
Določba prejšnjega odstava ne dopušča nobenega začasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, določenih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. členu.
17. člen
(nedotakljivost človekovega življenja)
Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.
18. člen
(prepoved mučenja)
Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočem kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.
19. člen
(varstvo osebne svobode)
Vsakdo ima pravico do osebne svobode.
Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon.
Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti. V čim krajšem času mu mora biti tudi pisno sporočeno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njegove bližnje.
20. člen
(odreditev in trajanje pripora)
Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.
Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pisna, obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar največ tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mesece.
Če do izteka teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženca izpusti.
21. člen
(varstvo človekove osebnosti in dostojanstva)
Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni.
Prepovedno je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav.
22. člen
(enako varstvo pravic)
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
23. člen
(pravica do sodnega varstva)
Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.
Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.
24. člen
(javnost sojenja)
Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.
25. člen
(pravica do pravnega sredstva)
Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
26. člen
(pravica do povračila škode)
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
27. člen
(domneva nedolžnosti)
Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
28. člen
(načelo zakonitosti v kazenskem pravu)
Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.
Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.
29. člen
(pravna jamstva v kazenskem postopku)
Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice:
- da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe;
- da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom;
- da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist;
- da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivde.
30. člen
(pravica do rehabilitacije in odškodnine)
Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu.
31. člen
(prepoved ponovnega sojenja o isti stvari)
Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen.
32. člen
(svoboda gibanja)
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
33. člen
(pravica do zasebne lastnine in dedovanja)
Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.
34. člen
(pravica do osebnega dostojanstva in varnosti)
Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
35. člen
(varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)
Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
36. člen
(nedotakljivost stanovanja)
Stanovanje je nedotakljivo.
Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati.
Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik.
Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič.
Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje.
37. člen
(varstvo tajnosti pisem in drugih občil)
Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil.
Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo, ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
38. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon.
Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.
39. člen
(svoboda izražanja)
Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
40. člen
(pravica do popravka in odgovora)
Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo.
41. člen
(svoboda vesti)
Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.
42. člen
(pravica do zbiranja in združevanja)
Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj.
Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi.
Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni.
Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank.
43. člen
(volilna pravica)
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
44. člen
(sodelovanje pri upravljanju javnih zadev)
Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
45. člen
(pravica do peticije)
Vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena.
46. člen
(pravica do ugovora vesti)
Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.
47. člen
(izročitev)
Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi. Tujca je dovoljeno izročiti samo v primerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
48. člen
(pribežališče)
V mejah zakona je priznana pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine.
49. člen
(svoboda dela)
Zagotovljena je svoboda dela.
Vsakdo prosto izbira zaposlitev.
Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
Prisilno delo je prepovedano.
50. člen
(pravica do socialne varnosti)
Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti.
Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.
Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.
51. člen
(pravica do zdravstvenega varstva)
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.
Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.
Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.
52. člen
(pravice invalidov)
Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.
Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.
Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.
53. člen
(zakonska zveza in družina)
Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom.
Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon.
Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.
54. člen
(pravice in dolžnosti staršev)
Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.
Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.
55. člen
(svobodno odločanje o rojstvih otrok)
Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.
Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.
56. člen
(pravice otrok)
Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.
Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon.
Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.
57. člen
(izobrazba in šolanje)
Izobraževanje je svobodno.
Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.
Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.
58. člen
(avtonomnost univerze in drugih visokih šol)
Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne.
Način njihovega financiranja ureja zakon.
59. člen
(svoboda znanosti in umetnosti)
Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.
60. člen
(pravice iz ustvarjalnosti)
Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.
61. člen
(izražanje narodne pripadnosti)
Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.
62. člen
(pravica do uporabe svojega jezika in pisave)
Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon.
63. člen
(prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti
ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni)
Tisti, ki boste pazljivo prebrali ustavno besedilo, boste ugotovili, da smo tudi desničarji enakopravni s slovensko različico nekakšnih levičarjev.
Saj vam tega nobeden ne oporeka.
S svojo nestrpnostjo in obnašanjem samozvanih tkm slo-desničarjev,sami sebe postavljate v vnaprej podrejeni položaj.
Kot vedno,tudi sedaj trdim.Ti nisi deničar po nobenem merilu,temveč jezni starejši človek,ki mu v življenju ni zneslo po njegovih željah.
Zato tako obujaš spomine na obdobje pred l.45 itd…..
LP
Zdaj boš pa ti iskal trske v tujem očesu, ki imaš sam bruna v svojem.
PIRANČAN,preberi si še enkrat vse svoje lamentacije na portalu in si priznaj, da nisi kak poseben primerek strpnosti in poduhovljenosti.
Nisem ne star in ne mlad, vsakakopr pa mentalno in duhovno precej mlajši od tebe.
Naj te potolažim!
Precej bolj me moti tisto, kar se je dogajalo po letu 1945 do danes
Ja BUČKO, ne več ciciban in ne še pionir.
Vegrad ni smel propasti (beri: iti v stečaj) do natanko včeraj popoldne. Za nobeno ceno, se pravi niti za ceno vseh šokantnih nezakonitosti in milo rečeno sramotnih potez. Z včerajšnjim dnem pa ovir za stečaj ni več. Izpolnjeni pogoj se glasi: pridobitev uporabnega dovoljenje za Celovške dvore. To in samo to je bila »čarobna paličica«, zaradi katere se je s stečajem zavlačevalo vsaj za nekaj mesecev, še raje pa za leto dni ali več.
V normalno delujoči pravni državi bi za takšno »ekspeditivno poslovanje« poglavitni akterji že sedeli za rešetkami. Ker pa stečaj ni bil v interesu nekega potencialnega upnika, se je z izdatno podporo vladajoče politike agonija vlekla v nedogled. Od včeraj naprej pa bo, predvidevam, stvar hitro stekla. Največjo ceno pa so in bodo – pred tem mejnikom in po njem – plačali tisti, ki so najmanj zaščiteni, se pravi opeharjeni delavci in mali podizvajalci.
Zalar in Kresalova bi se morala v tej zgodbi ukvarjati predvsem sama s sabo, tj. kako da se nista zganila že pred letom dni in s pravnimi mehanizmi sprožila tisto, kar bi bilo edino pravilno in zakonito, a do včerajšnjega dne ni bilo dovoljeno.
Edina prava pot my ass press.