Ko tako sedim na terasi v poletnem večeru in razmišljam o tem, kaj je tista glasba, ki mi osebno najbolj dopolnjuje pogled, mi misel največkrat uide na acid jazz. Zvrst, ki se je v osemdesetih pojavila v Veliki Britaniji, se pripisuje avtorjema Royu Ayersu in Donaldu Byrdu , ki naj bi vzela jazz funk in ga pomešala z ostalimi prvinami plesne in hip hop glasbe. Njena posebnost je tudi v tem, da je zastopana skoraj v enaki meri tako v igranju v živo, kot seveda DJ predvajanju.
Ampak moj namen ni pisati o sami zvrsti, le to zgolj omenim, ko želim predstaviti pionirje Japonskega acid jazza – The United Future Organization. Japonski dvojec Tadashi Yabe in Toshio Matsuura se leta 1990 združi s francoskim izseljencem Rafaelom Sebbagom in že leta 1991 izredno hitro zavzamejo Tokijsko podzemno klubsko sceno. To jim uspe s prvencem “I Love My Baby (My Baby Loves Jazz)”. Takoj naslednje leto pa jim uspe veliki met s kosom “Loud Minority”, ki postane pravi kult klubske scene celotnega sveta. Njihova produkcija je bila vedno bolj eksperimentalne narave in so že od samega pričetka postavljali mejnike v trendih, s katerimi so vplivali tudi na velika imena kot so Jamiroquai in The Brand New Heavies, US3. Njihovi podporniki, ki so jim pomagali do prepoznavnosti so bili sami velikani elektronske plesne glasbe, zato jih nemalokrat slišimo na sestavljankah Masters of Work ali zgoščenkah Dimitry from Parisa in Gillesa Petersona. Njihova glasba pa ima očitno tudi zelo specifičen in zanimiv pristop, saj je bila nemalokrat uporabljena tudi v komercialne namene, točneje v samem oglaševanju, pri podjetjih Casio, Ford in Absolut Vodka.
Skozi leta so U.F.O popolnoma izdelali svoj zvok in stil skozi angleško vodilno acid jazz založbo Talking Loud in kasneje tudi Mercury music. Vendar se njihova prepoznavnost poveča šele v letu 1993, ko pri Verve records izdajo isto imenski album, ki ga izdajo v devetindvajsetih državah. V nadaljevanju se leta 1997 predstavijo s po mnenju kritikov njihovim najboljšim izdelkom Bon Voyage, leta 1999 in njihova skupna pot se zaključi v letu 2002, ko skupino zapusti Toshio Matsuura, ki se odloči za samostojno pot kot remikser pri založbi Universal Japan. Vendar kljub temu U.F.O ne odleti v pozabo in zadnja sestavljanka nastane v letu 2006.
The United Future Organization, pionirji acid jazza na vzhodu, so pustili pečat v svetu glasbe, ki še danes zaznamuje marsikatero razstavo, otvoritev ali pa zgolj služi posameznikom kot ozadje in popestritev njihovega vsakdana…
United Future Organization - Loud Minority
Vir: Youtube, avtor: gorodish1981
United Future Organization - No Problem
Vir: Youtube, avtor: yaberest
United Future Organization - My Foolish Dream
Vir: Youtube, avtor: Pimpalas123
United Future Organization - Pilgrims
Vir: Youtube, avtor: Toomfath
United Future Organization - Tres Amigos
Vir: Youtube, avtor: Lapantera79
Denis H.
najs, kakor PENA VALOV ! ;-)
Simpatična muzika, ampak ker si prvi del nerodno prepisal z Wikipedije, si zagrešil naslednje: Donald Byrd in Roy Ayers sta seveda (Afro)Američana, ne pa Britanca, po drugi strani kvečjemu predhodnika ali navdih omenjene glasbene zvrsti. Če me spomin ne vara, je bil Byrdov eksperimentalni album “Black Byrd” objavljen leta 1973, torej tudi časovno stvar ne štima.
Hvala za meni nove glasbene ideje!
Carlos, wikipedije nikoli ne vzamem za vir, se učim drugje. In tam nekako pripisujejo izvor te glasbe njima, pošteno povedano, se pa podrobneje nisem spuščal v njiju, ker sem v mislih imel zgolj UFO… Ampak vseeno hvala za opozorilo, tudi njiju imam namen ˝spoznati˝…
Viktor, hvala tebi.