Vest

DIVIDE & CONQUER OZ. PARA BUŠI GDE BURGIJA NE MOŽE
Na konferenci o Afganistanu, ki je potekala v Londonu, so predstavniki 20 držav ustanovili Mednarodni sklad za vzpostavitev miru in reintegracijo. Glavni donatorji so ZDA, Japonska in Velika Britanija. Velikost sklada bo nekaj sto milijonov dolarjev. Njegov namen je s finančnimi spodbudami razklati Talibane na radikalne in zmerne oziroma tiste, ki se bodo dovolili podkupiti. Sklad bo talibanskim borcem ponudil usposabljanja in zaposlitve, njihovim voditeljem pa omogočil sodelovanje v političnem procesu in vlogo pri upravljanju države. Edini predpogoj je, da se odrečejo nasilju, torej uporu. Vodja Združenih narodov za Afganistan Kai Eide je sočasno napovedal, da bo kot uvod v pogajanja s terorističnega seznama ZN umaknjenih precej talibanskih voditeljev. Z ustanovitvijo stabilizacijskega sklada okupatorske države posredno priznavajo, da z vojsko ni mogoče poraziti nasprotnika.

USMRTITVE V IRANU
V Iranu sta bila obešena dva človeka, ki so ju aretirali med demonstracijami po lanskih predsedniških volitvah. Obsojena sta bila za žalitve boga, za pripadnost prepovedani skupini, ki zagovarja obnovitev monarhije, za širjenje sovražne propagande in izdajo domovine. Eden izmed njiju je bil obsojen tudi za sestajanje z ameriškimi predstavniki v Iraku.
Devet drugih obsojencev še čaka na usmrtitev v seriji obsodb proti ljudem, ki so sodelovali v demonstracijah proti sedanjemu predsedniku in oblasti. V povolilnih demonstracijah je bilo aretiranih več kot 5000 ljudi, v spopadih s policijo in milico, privrženo oblasti, je umrlo preko 40 ljudi.
Amnesty International procese proti demonstrantom in eksekucije obsoja. Oblast ne izbira sredstev, da bi zatrla miroljubne proteste po državi.

TISOČI PROTI VOJAŠKI PRISOTNOSTI
V Tokiu so potekale demonstracije proti ameriški vojaški prisotnosti na Japonskem. Sindikati, mirovniki, ekologi in študentje so pod Obamovim geslom o spremembah zahtevali, da Američani v celoti zapustijo japonsko ozemlje. Ni več problem le njihova prisotnost na Okinavi, kjer je stacionirana polovica od 47.000 ameriških vojakov na Japonskem. Njihov odhod zahtevajo tako prebivalci v bližini drugih oporišč, ki jih motijo hrup, onesnaževanje in kriminal, kot javnost nasploh, ki Američanom zameri militarizem. Prebivalce 150 držav, kjer imajo ZDA večja vojaška oporišča, zato pozivajo, da se jim pridružijo v skupnem boju proti ameriški vojaški prisotnosti.
Na demonstracijah je sodelovala tudi ministrica sedanje vlade, ki je zbranim obljubila zmago, torej preprečitev gradnje nove pomorske baze na otoku Okinava. Ta je posledica meddržavnega sporazuma iz leta 2006, ki ga je sklenila prejšnja japonska vlada.
Novi japonski premier Jukijo Hatojama je v zagatnem položaju, saj je ujet med pritiske ameriške administracije in nasprotovanjem vojaški prisotnosti prebivalstva ter celo poslancev in ministrov koalicijskih in lastne stranke. Premier ponovno odločanje o sporazumu iz leta 2006 prelaga in obljublja, da bo odločitev sprejel do meseca maja, torej tik pred državnimi volitvami.

DESETLETJE PROPAGANDE
Raziskovalci britanske Univerze Zahodne Anglije so objavili analizo spremljanja BBC-jevih poročil o Venezueli v obdobju 10ih let, torej od prve izvolitve Huga Chaveza. Po mnenju raziskave BBC-jevo poročanje ne zadostuje zakonskim standardom o nepristranskosti, resničnosti in natančnosti.
V 304 poročilih o dogajanju v Venezueli so le tri omenila kakršenkoli pozitiven ukrep Chavezove vlade. BBC ni poročal o nobeni pobudi za demokratizacijo družbe, o sprejemu zakonodaje, ki ščiti človekove pravice, programih subvecioniranja hrane in ukinjanje revščine ali uvedbi javnega zdravstva. Program za ukinjanje nepismenosti, ki je največji v sodobni zgodovini, je bil omenjen le bežno.
Glede na BBC-jeva poročila ta nikoli ni sprejel legitimnosti predsednika Chaveza, stalno je namigoval, da ta nima podpore volilcev, čeprav je bil ta večkrat izvoljen ali ponovno potrjen s podporo v rangu med 56 in 60%. Kot primer navajajo Veliko Britanijo, kjer so vladajoče stranke večino časa imele le 35 do 44% volilno podporo, večina ministrov pa nikoli ni bila izvoljena. V legitimnost njihove oblasti BBC nikoli ni podvomil. V enem primeru BBC-jevega poročanja si je predsednik Chavez prislužil celo primerjavo s Hitlerjem.
Ostro kritiko si je BBC zaslužil tudi s poročanjem o državnem udaru leta 2002. Serija člankov in poročil je bila bazirana skorajda izključno na verziji dogodkov predstavljenih s strani prevratnikov, ki jih je BBC prikazoval kot rešitelje države. Čeprav je poročal o državnem udaru, je celo samo besedo »državni udar« označeval kot navedbo ali obtožbo Chavezovih podpornikov. Po BBC-jevem poročanju je Chavez »padel«, »se odpovedal«, »odstopil« ali »odšel«.
Iz raziskave je mogoče potegniti zaključek, da BBC ni medij, ki bi verodostojno pokrival dogajanje v Venezueli in Latinski Ameriki nasploh.

ENAKOST IN NARAVNI ZAKONI
V Veliki Britaniji se zaključuje obravnava Zakona o enakih možnostih. Država se bo s tem prilagodila smernicam Evropske unije o enakopravnosti ne glede na spol, spolno usmerjenost, starost, hendikepiranost, versko prepričanje ali etnično pripadnost. Delovna sodišča bodo dobila večje pristojnosti v primerih obtožb proti delodajalcem na osnovi diskriminacije, delodajalci bodo primorani objavljati poročila o neenakosti plač glede na spol. Zakon bo posegal tudi na področja izven delovnega mesta ali šole. Zaščita pred diskriminacijo bo tako razširjena na članstvo v zasebnih klubih in povezavah. Področnemu ministru bodo dana pooblastila, da nove uredbe EU s področja enakopravnosti uveljavi brez predhodnega zakonodajnega postopka.
Vsebina zakona se zdi problematična katološki cerkvi. Papež je zato pozval katoliške škofe v Veliki Britaniji, da se borijo proti delom Zakona o enakih možnostih z misionarsko gorečnostjo. Ti skrunijo naravne zakone, na katerih temelji enakost vseh človeških bitij, in bi lahko posegali v pravico Cerkve, da homoseksualni duhovščini onemogoča zasedanje višjih položajev v njeni hirearhiji.

IDF PROTI SVOJIM POVELJNIKOM
Izraelska vojska je sprožila 5 preiskav o problematičnem delovanju enot pri napadu na Gazo. Ena izmed komisij se je ukvarjala z primerom uporabe belega fosoforja v gosto naseljenem predelu Gaze. V zaključnem poročilu je okarala dva visoka poveljnika, poveljnika divizije in brigade. Ta sta s svojim delovanjem ogrožala človeška življenja z izstreljevanjem zažigalnih granat proti zgradbam Združenih narodov. S kakšnimi disciplinskimi ukrepi bosta poveljnika kaznovana ni jasno.
Po najnovejših informacijah tiskovni predstavnik IDF pravi, da poveljnika ne bosta deležna nikakršnih sankcij.
Do sedaj je izraelska oblast dejanja vojske opravičevala z uporabo podobnih granat drugih zahodnih zaveznikov, beli fosfor naj bi uporabljali le na odročnih in manj naseljenih delih Gaze. Organizacije za človekove pravice pravijo, da je bila uporaba zažigalnih sredstev sistematična, gostota poselitve civilnega prebivalstva ni vplivala na odločitve o uporabi kemičnih sredstev. Sočasno te organizacije pozdravljajo začetek preiskav in prvo priznanje IDF, da je tekom napada na Gazo delal napake.
Varnostno-obveščevalna služba Šin Bet je izdala poročilo za leto 2009. To je prvo leto, v katerem ni bilo niti enega samomorilskega napada. Število samomorilskih napadov je v zadnjih letih upadalo, še posebej v primerjavi z vrhuncem po začetku druge intifade, s 35imi takšnimi napadi leta 2001 in 53imi 2002. Upadlo je tudi število raketnih napadov in žrtev le-teh. Če je bilo leta 2008 preko 2000 raketnih napadov, jih je bilo leta 2009 le 566, večina je bila izvedenih v času napada na Gazo.

Jura Štok

A mamo takle vprašanja:
1. Kakšna bi morala biti sporočila s Svetovnega socialnega foruma? In kakšna tista iz Davosa?
2. Kaj menite o vsebinskih poudarkih ameriškega proračuna?
3. Ni vprašanje, ampak namig: oglejte si prispevek o Latinski Ameriki na rtvslo.si.