Kaj čuti pravi moški
… pišem in pišem, pred mano se nabira gora neobjavljenega papirja, ki ga nihče noče brati… so bile to moraste sanje ali pa je metulj preveč prhutal z krili in sem se znašel v času nepismenih, votlih duhov… treba je zdržati skrajno samoto, dneve, tedne brez tople človeške besede, šele potem vznikne prava svoboda, čista in brez iluzij, šele potem patetična beseda človeški stik dobi pravo barvo, mero in obliko, potem se lahko brezbrižno sprehajamo mimo zaznav in jih z rahlo ironijo neprizadeto opazujemo s komaj zaznavnim sočutjem do vsega kar je… pustimo tesnobne misli za akademske pisarije, ki se hitro okrancljajo z državotvornimi nagradami, puščobne misli, zveste spremljevalke sodobnega, odtujenega posameznika v velikem mestu…
Pogledam na pol prespan, skozi okno stolpnice in me pobožajo spomladanski žarki po dolgem času burje in padavin. Brez razmišljanja odpeketam v mesto, kjer s prijateljem, umetniškim fotografom, takoj zavzameva položaj prostih strelcev pred Prešernovim spomenikom. Najlepše je pohajati dopoldne, ko stebri družbe, v zatohlih pisarnah služijo demonom kapitala, obrobneži pa veselo odkrivamo lepote ljubljanskih pločnikov, od pločevine očiščenih sprehajalnih poti. Moški pogled (fetišizem, vsi smo vojaristi) je največja erogena cona na obličju ženske želje, vse družbene razlike, verski predsodki, se porazgubijo v večni igri ženskega in moškega ogledovanja, na tem poligonu se vse začenja in vse končuje.
Nabrekle zadnjice, polne dojke, ki kipijo na vse strani neba, dolge, čvrste, vitke noge, daljše od stremljenja, poželenja. Tu, sredi mesta je največja promenada (želenih, sanjanih) mimoidočih ženskih teles, da o hrepenenju duše, ki že celo večnost išče dvojčico sploh ne govorimo. Sloki, v črno oblečeni sobesednik je zanimiv primerek večnega mladeniča, reven kot delavska miš, cerkvene so od preobilja odebeljene, noče slikati dobičkonosnih porok, vznemirjajo ga mrtveci, njihov zagrobni pogled v osrčje življenja in porezana, gola ženska telesa nabita z zastrto čutnostjo in erotiko. Vsako mimoidoče dekle in ženo premeriva od nog do zadnje, slutene dlake, opazke za kaj vse bi porabila posamezne dele telesa se vrtijo v evforičnem sladostrastju besed in opolzkih namigov… najbolj naju zmede, če ženska najinih let nevarno erotično pogleduje, samske, starejše, ženske, vse vitalne od diet in novodobnega pozitivnega mišljenja, so sestradane sexa, postavna zrela, moška, bi pohrustale v migotanju medenice za en samoten vzdihljaj pesniškega hrepenenja.
Ta spomladanska evforija nima znamenje bolesti, obvladana je, mirna in uravnotežena kot prvi vzdihljaj lista, ki jeseni pade na podaljšano pot zadnjega krika in sle po življenju, a nima nič opraviti z usihanjem, moško meno… pohotna moška želja ne popušča, bolj ko naju nadlegujejo stare prijateljice, bolj si želiva srečati njihove hčerke in ponoviti spolno avanturo iz mladosti v drugem generacijskem kolenu. Občasni, reflektirani mačizem je zdrav, čisti spomine, depresijo in nevarna razmerja, čeprav feministke že brusijo peresa, da bi dokazale, da je moški spol že dolgo v krizi, dobro da ne vidijo v razmetano podstrešje, kjer se slike mladih pohotnic vrstijo kot kolodvorski gostje. Seveda, stari dedci bi porivali mlado meso, da bi vsaj za trenutek pozabili grozo smrti, ki nam vsem, brez izjeme (družbenega statusa) visi na vratu… Ta trenutek, bi se bolje počutil, če bi mi mlada jehovka z gorečnostjo razlagala, da me bo samo božja milost rešila, jaz pa bi odpiral prvi gumb na njeni beli bluzi…
Igor Bizjan
P. S.
Tudi vi ste potisnjeni v krogotok želje in pogleda, prvič ko vam je mati hotela z sladostrastjem polizati ušesno mečico, ste si želeli, da bi ji pritisnil srce parajočo klofuto. Kakšen mazohizem se je zbudil v vas, ko vas je debelušna tetka Elvira uščipnila v lička, vaš tiček pa se je dvignil v vnebovzetje višave. Ta zatrdlina med nogami, ki ni in ni hotela splahneti, vam vzbuja večno, sadistično željo, da bo se kot šilo zabili v razmočeno žensko osišče. Ta strašna napetost je onstran dobrega in zla, nima etično primesi in je za vas in okolico večni, žareči pekel, ki se noče ohladiti. Kako gledate na mimoidoče antilope, košute, ki v kratkih krilcih brlijo mimo vas, ve samo sestradan lev, ki opreza zaobljeno senco. Biti moški, kakšno razkošje prividov!!
Čebela ne zna povedati: Ej, Janez, lačna sem!
:)
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042364688
Forestina @ , zopet onesnažuje, tokrat v petih javljanjih , to je nekaj takega, kot bi se godrnjač sam s sabo pogovarjal in sebi ugovarjal !
MOŠKI MORA ZA- VOHATI , ČUTITI tudi to, kje se je ženska po-lulala in obratno ! Buziji verjetno zaznajo urin svojih, to mi je povedal očividec, nezainteresirani sprehajalec v t. imenovanem ” Schwulle parku”, baje, da ga imate tudi v Ljubljani, to nam bodo pojasnili poznavalci te scene forestina, angie , nemesis…
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042364760
Nato bi moral napovedati vojno Izraelu
Glede na to, da imamo z Izraelom vojaški pakt o sodelovanju, bi nam prav prišlo.
“Pri tem, kar počne politika v kobilarni, nočem biti zraven,” nam je povedal Trebec
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042364809
Pahor konju jedan :)
Če uničijo Lipico zasujem pentagon z granitnimi kockami, to bo vojna :)))
Ni vojne z kockami razen hazarderske. Za vojno rabiš orožje. Vsaj za nekaj in sebe.
Ahh, kaj je še bolj patetičnega, kot da se “pravi moški” slinijo okoli Lolit (in si domišljajo da so moderni Nabokovi). :||
Mimi, ti si slavna potem, da prav nič ne razumeš, pri tem pa se nošalantno delaš, kot da si popila pol piranskega zaliva
daj nehaj, bi mi ščitnico skurilo. ;))
slavna potem… kdaj potem? ;))
lepo si zapisal te besede, Igor :)
“pišem in pišem, pred mano se nabira gora neobjavljenega papirja, ki ga nihče noče brati…”
no ja, mogoče bi lahko najprej poskusil z enim lektorskim preletom skozi tekst… kakšne osnovnošolske napake pri pravopisu; ne vem, kako gre lahko to vse skozi in direkt v “eter”
Forestina @ , zopet onesnažuje, tokrat v petih javljanjih , to je nekaj takega, kot bi se godrnjač sam s sabo pogovarjal in sebi ugovarjal !
MOŠKI MORA ZA- VOHATI tudi to, kje se je ženska po-lulala in obratno ! Buziji verjetno zaznajo urin svojih, to mi je povedal očividec, nezainteresirani sprehajalec v t. imen. ” Schwulle parku”, baje, da ga imate tudi v Ljubljani, to nam bodo pojasnili poznavalci te scene forestina, angie , nemesis…
Forestina @ , zopet onesnažuje, tokrat v petih javljanjih , to je nekaj takega, kot bi se godrnjač sam s sabo pogovarjal in sebi ugovarjal !
MOŠKI MORA ZA- VOHATI , ČUTITI tudi to, kje se je ženska po-lulala in obratno ! Buziji verjetno zaznajo urin svojih, to mi je povedal očividec, nezainteresirani sprehajalec v t. imen. ” Schwulle parku”, baje, da ga imate tudi v Ljubljani, to nam bodo pojasnili poznavalci te scene forestina, angie , nemesis…
O marija mati božja :)
Tole o ‘nadlegovanju starih prijateljic’ je bržčas hudo pretiravane. Stare prijateljice so samo prijazne s patetičnimi frendi, ki ‘z natepavanjem mladega mesa’ preganjajo strah pred Gospo s koso.
Fit in postavne pred in poabrahamovke namreč ne sanjarijo o fuku s paranoičnimi vrstniki s pivskimi trebuhi, pač pa se razgledujejo po postavnih, neobremenjenih mlajših tipčkih. Pa ne zato, ker bi jih bilo strah smrti. Razlog je preprostejši: mlajši jebci dohajajo njihovo kondicijo. Včasih je vredno prebrati kako kolumno Braneta Kastelica, kajti tipček je v koraku s časom. O fenomenu pum se fantom na sončni strani alp se žal še niti ne sanja.
a propos: moški in ženske se ne razlikujemo v tem smislu, kot bi nas radi prepričali veneričnomarsovski ideologi. Vsi si želimo podobnih reči, samo naši motivi se malce razlikujejo.
Ne bi se mogla bolj strinjati - podpis. :)
(*razen v tistem delu o B.K., ker njegovih kolumn ne berem).
… imam par znancev, ki nenehno namigujejo na sex, kar me osebno odbija, mi je pa pravzaprav nekako hecno (in tudi neumno), da mislijo, da če je ženska sam(sk)a in/ali če je nad 35, da pa komaj čaka - in kar vsakega - “jebača”… :o)
In verjemite - tako “oblegani” ženski ni to prav nič simpatično (no, nekaterim morda že) - kajti nekateri moški morda mislijo, da nam to blazno godi.
Pri enem frendu pa mi je to postalo tako moteče, da sem ga bila prisiljena popolnoma skenslat (pa sva se drugače čisto super razumela).
Ženske imamo res rade čustvene tipe, a o “pravih moških” se naša mnenja razlikujejo (sploh v primerjavi z moškimi mnenji o pravih moških ;))
Še ena lepa popevčica za ‘prave’ moške. Naj za hipec odložijo nedeljsko delo (obračanje ražnjičev in čevapov…) ☺☺☺
http://www.youtube.com/watch?v=0L7FuA8Rry8
Ha ha, dober video…
Lepo pozdravljena, Mimi ☺
Bi še nekaj dodala k tvojim ostroumnim mislim, saj sem ravno včeraj intenzivno razmišljala o zastrašujoči fantazmi ‘pravih’ moških (pohotne ’stare babe’, ki prežijo nanje izza vsakega vokala). Sem namreč debatirala z dvajset let starejšim frendom (ki je v času najinega prijateljevanja vsaj trikrat izrazil želje po čem intimnejšem). Ves začuden mi je pripovedoval, da so tri bivše žene njegovih sodelavcev, ki so bile sicer zamenjane z mlajšimi partnerkami, videti naravnost fantastično! Namesto da bi se povsem zanemarile, goltale antidepresive in preklinjale mlajše ‘lovače’, so ločitev dokaj hitro prebolele. Še huje; živijo pestro in dinamično življenje, videti so vitke in polne življenja in oči se jim iskrijo… In to je to, kar ‘pravim’ moškim nikakor ne gre v račun in jim še dodatno sesuva njihov ego.
Pozdravček nazaj, Hedda, sem te že pogrešila. :)
Ja, hehe: “… o zastrašujoči fantazmi ‘pravih’ moških (pohotne ’stare babe’, ki prežijo nanje izza vsakega vokala)…” ;)))
In tud z ostalim se strinjam, imam podobne izkušnje oz. tudi sama to opažam (kako so ene ženske vzcvetele po ločitvi - 40, 50 bo pa vsaka enkrat stara ;)).
Jasno, nikomur ne paše gledat morastih fac, raznih debelosti itd. - tako moškim kot ženskam. ;)
In ja - kot si prej napisala okoli razloga, ki je preprostejši. ;))
Se je pa pač vse skupaj tole spremenilo okol ‘pravih moških in pravih žensk’, kajti zdaj imamo čisto drugačne razmere (in tudi modele). Včasih je pravi moški skrbel za lov, ženska pa za ognjišče.
Zdaj je pa več lovcev, pa tudi več ognjišč. ;o)
Ženske so postale bolj emancipirane, kar moške zmede. Tumbale smo jim: nisi dovolj čustven!, a ko je čustven, rečemo da je pusi. ;D
Po eni strani po mizi tolčemo vse bolj, po drugi nam pa še vedno godi, da bi nas damsko pedenčkal. :P
In kako naj bo moški *pravi moški* oz. kaj sploh je to v dandanašnjih časih?
Huh, Mimi….to pa je težko vprašanje, hvalabogu, da je temperatura že malo padla…
Vse skupaj so eni konstrukti… pred leti so mi lasje nenehno stali pokonci ob prebiranju determinističnih ognjiščno - lovskih teorij, ki so polnile vse mogoče cajtnge in psihološke kotičke. Potem je usekal bivši duhovnik Grey z globokoumno trditvijo, da so tipčki z Marsa, punčke pa z Venere. Kar je bila seveda podstat za utrjevanje zaprašenih spolnih stereotipov. Vse to so povzemale tudi nekatere kao resne publicistke in ’strokovnjakinje’ na področju spolne razlike.
Zdaj popi***vam ob prebiranju histeričnih teoretikov, ki vreščijo, da so se moški poženščili zaradi pesticidov in drugega gifta, v isti sapi pa navržejo še nekaj paranoičnih mizoginih stališč, češ da bo feminizacija določenih poklicev pogubila to družbo.
Skratka, zmeda in štala. Ni nam jasno, kaj naj bi bil ‘pravi’ moški in kaj naj bi bila ‘prava’ ženska. Še huje: sprašujemo se, kaj hudiča je to sploh ljubezen. Romantično ljubezen smo sklatili s piedestala in zdaj je v modi demonizacija te trubadurske iznajdbe. Po novem jo strokovnjaki tlačijo že v formule in v znanstveni pojmovni aparat. Psihoanalitik Verhaeghe v svoji uspešnici Ljubezen v času osamljenosti cinično ugotavlja, da bodo pari v dolgotrajnem razmerju že čez nekaj let proglašeni za nenormalne s strani psihiatrije…
Sama najdem najboljše odgovore v literaturi in umetnosti nasploh. Pred dnevi me je zelo navdušil Virkov roman Ljubezen v zraku. Utrdil me je v mojem prepričanju, da moški niso z drugega planeta kakor ženske. Zaradi prevratnih dogajanj (sesuvanje starih avtoritet in pokanja patriarhata po šivih) pa se velikokrat znajdejo v hudih stiskah.
Ma ja, evolucija dela svoje. Samo škoda, ker se gleda samo zahodni svet, kaj pa 2/3 ostale populacije planeta? Jebala vas malomeščanska kavazi -filozofska mentaliteta, tako popedrance, kot tudi kao emancipirane ženske, ki jih v Sloveniji ni prav veliko, saj na račun lastnega zaslužka ne…Svet je v pizdi, pa tudi kemija vpliva na vse živo, pa tebi to bilo paranoično al pa ne, da o peter - pan kultu medijev, predvsem židovskega porekla sploh nebi. Jebi ga, medijsko poneumljanje, ter igračkanje zahodnih elit, je privedlo do tega kjer smo sedaj. Pa ne me narobe razumeti, da je bilo kdaj boljše, majmuni smo bili majmuni ostanemo. Škoda, ker svet vodi par tisoč degeneriranih idiotov, ki zatirajo vso ostalo svetovno populacijo, s svojimi kurčevimi mediji, ter debilnim ekonomskim modelom. Za avtorja članka - starega prdca pa en nasvet, jebi ga pejdi na kurbe in si ne domišljaj, da si zanimiv za mlade babe. Jebala vas večna adolescenca, bedaki stari, takih idiotov vašega kova je na planetu mnoogo, mnoogo, na koncu pa Hemingwayov izhod - šus v glavo. Bistvo je drugje, toda škoda, ko je tako težko biti odgovoren dolgo obdobje, sploh če imaš polno rit. Kaj čuti pravi moški - kako beden naslov, jao jao, saj nismo kloni …
Pravi moški te lahko po pi…., če ga serješ in žališ. Ali pa se loči.
Hedda, ok, sem mal oz. zlo poenostavila… s temi lovci in ognjišči (mah nekje drugje debatiram oz. sem na to temo debatirala že zelo veliko, pa potem morda -vsakič ko je znova ta debata- ne izpostavim pravih pointov…. ker sem jih že tolikokrat (da mislim da je vsem jasno kaj mislim ;)).
Jah, meni se to vse skupaj čisto kul lohk bere, skratka, ne gledam na to izključujoče, češ, prej so eni mislili tako, zdej so pa eni drugi to ovrgli (ali pač sam menim drugače). Mislim da je vse to in še veliko več v beri, skratka, da so praktično vsi ti modeli kar nekako všteti, saj smo imeli skozi zgodovino takšne in drugačne odnose (kot ima folk ponekod po svetu še vedno popolnoma drugačne pojme o tem kot mi) in zdaj so spet drugačni (družina je postala bolj elastičen pojem recimo… itd.).
Tko da tud iz literature ne bi vsega kar takole sprejela, saj je takšno izražanje pogosto pravzaprav ravno posledica nekih frustracij ali predsodkov (samega pisca ali njegove okolice oz. je to itak povezano), s tem v zvezi sem recimo že zgoraj omenila Nabokova (npr. meni se Lolita zdi carska knjiga, vseeno pa imam malo nekakšnih pomislekov, saj je zlo bil poglobljen v to temo, saj Camera Obscura pravzaprav obravnava podobno tematiko). Hočem rečt, iskrenost pisca, poetičnost izbranih besed itd. še ne pomeni, da se tudi nekako moralno ali drugače oz. da se sploh tudi strinjam z njim oz. mi ne more bit neka podlaga oz. referenca za razumevanje odnosov - ali vsaj ne edina (da bi samo v literaturi oz. lepopisju se s temi specifičnimi temami seznanjali).
Ta ponazoritev - moški/Mars, ženska/Venera pa pravzaprav že skoz obstaja, gre preprosto za jang in jin, to se pa tudi v odnosih pogosto prepleta (sama sem npr. v nekaterih zadevah od nekdaj bila precej marsovska ;)).
Hvala za predlog (Virkova knjiga), ki pa ga žal skoraj ziher ne bom upoštevala (zaradi neke osebne zadeve, kar je sicer bedasto, samo priznam, da imam zaradi tega predsodek in mi potem avtor ni neka referenca….).
preberite si še:
J. Jalen (triologija) Bobri, Sam, Vrh - desc (Ostrorogi Jelen) je poonegavil tri generacije bejbik :)
Hej! Moji sošolci so kleli to trilogijo, številnim se je zdela neprebavljiva, jaz pa sem kot majhna čisto šizila na Bobre.
GO! Ostrorogi jelen! ;))