Vest

android je rekel/-la:

Zgaga se lahko razume tudi nekoliko drugače:

http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/36/novinarji/

Gojko Bervar

Na črnem seznamu

Blaž Zgaga je danes na cesti. Dobro, bodimo natančni, je svobodni novinar, ki pa mu skoraj nihče noče objavljati, torej je de facto na cesti.

»Mafijsko ozadje tranzicijske levice Zgago že dalj časa uporablja in verjetno plačuje za umazane posle.« - Predsednik SDS Janez Janša[1]

»Nikoli se nisem spraševal, ali je novinarstvo ugleden poklic ali ne, privlačilo me je to, da si vedno sredi dogajanj, pa to kakšna so razmerja med tistimi, ki odločajo in javnostjo.« - Blaž Zgaga[2]

»Cena za novinarsko svobodo je strašna.« - Blaž Zgaga[3]

Nič ni čudnega, da ima Janez Janša Blaža Zgago v želodcu. Očitno ga ima za glavnega avtorja afere Patria, saj hkrati dodaja, da so slovenski novinarji vse izjave o kupčiji z oklepniki položili v usta Fincem. Tolikšnega spoštovanja nad močjo novinarskega dela, ki ga kaže nekdanji predsednik vlade in sedanji šef največje opozicijske stranke, doslej ni izkazal še nihče od politikov. Čeprav uvodni navedek sicer namiguje na to, da je menda Blaž Zgaga le marioneta v rokah levičarskih politikov iz ozadja, pa je predsednik SDS novinarjem pripisal zares veličasten vpliv na oblikovanje javnega mnenja, ne le doma, ampak tudi v tujini. Janša ima seveda še vrsto drugih razlogov, da je Zgago uvrstil na svoj črni spisek – zanesljivo mu je grdo zagrenil življenje s peticijo proti cenzuri, ki je v javnost prišla ravno v pravem trenutku, torej tedaj, ko je vrsta novinarjev začutila, da je njihova poklicna svoboda ogrožena, da je treba nekaj narediti. Tako hudo, da je dve tretjini svojega nastopa ob glasovanju o zaupnici, ki jo je v parlamentu izsilil sam, namenil novinarski peticiji. Logika vsakega nastopa ob glasovanju o zaupnici vlade bi namreč bila, da predsednik vlade govori o dosedanjih uspehih, napove nova bleščeča dejanja – tako pa se je Janez Janša tedaj v glavnem ukvarjal z Blažem Zgago, 571 podpisniki in njihovimi domnevnimi botri. Samo mimogrede je nekaj navrgel še o uspehih vlade.

Kdo je torej Blaž Zgaga, ki spravlja politike (in kot se bo pokazalo pozneje, tudi svoje urednike) iz tira in jim povzroča »bele noči«?

Morda bi vsi mirneje spali če ne bilo avtoštopa – načina, s katerim je ta nekdanji Medvodčan največkrat prepotoval razdaljo med domom in gimnazijo v Šentvidu. Takrat je bila v zraku še možnost, da se odloči za študij fizike s poudarkom na astronomiji, a se je kmalu premislil in se odločil za ekonomijo in sociologijo. Avtoštop je spodbudil raziskavo Avtoštop – kultura in subkultura v okviru gibanja Znanost mladini. Novinar Dela Janko Svetina, mu je predlagal naj naredi povzetek, in iz tega je nastal njegov prvi članek, ki je bil takoj objavljen v Sobotni prilogi Dela – dosežek, ki za novopečene novinarje, ki se najprej dolge mesece ukvarjajo z vestičkami in tiskovnimi konferencami, pomeni le mokre sanje. Med počitnicami po prvem letniku je na Delu vprašal, če bi jih njegovo sodelovanje zanimalo – čez dva dni je že plaval v novinarskih vodah, ne da bi ga sploh vprašali, če zna plavati. In usoda, ta večna šaljivka, ki se igra z našimi življenji, mu je za prvo opravilo (tako kot vsem začetnikom) zapisala poročanje s tiskovne konference o knjigi Janeza Švanjcerja Ubranili domovino, ki so jo ob avtorju predstavljali vsi člani generalštaba in obrambni minister Janez Janša. Počitniško sodelovanje se je nadaljevalo v jesensko, jesensko v zimsko in iz ambiciozno zastavljenega načrta o dveh študijih izrinilo ekonomijo; ostala je le sociologija. Človek, ki je na Delo vstopil skozi glavna vrata (Sobotno prilogo), je zdaj opravljal ves drobižčkasti novinarski posel vseh začetnikov. A predstave, da je novinarstvo še kaj več od tega, so seveda ostale. Zanimivo se mu je zdelo, kako preiskovalno se je kolega Igor Guzelj loteval stranpoti privatizacije. In potem je prišla tudi njegova priložnost – zgodba o nakupu 40 milijonov nemških mark vrednih radarjev za vodenje zračnega prometa, ki so zaradi političnih spopadov obležali v skladišču. Vojna in vojska ga je ves čas zanimala kot socialni fenomen. In leta 1995 je novinarsko vstopil na področje, ki zaradi nujne skrivnostnosti pri enem delu dejavnosti ponuja možnosti zlorab pri drugih delih, ki bi morali biti sicer pod nadzorom javnosti. Njihova razkritja pa povzročajo eksplozije ob katerih obležijo mnogi – akterji, pa tudi tisti močno in le rahlo povezani, včasih tudi novinarji.

Zgodba o smrti agentov
»Kljub temu, da imajo le operativno znanje, so v Sovi ob reaktiviranju prevzeli vodstvene funkcije, ki zahtevajo visoko stopnjo izobrazbe in temu primerno plačo, medtem ko mladih, ki naj bi jih nasledili, do danes, po štirih letih, niso usposobili.« (Operativci plačani kot profesorji, Delo, 2. junij 1997)

Čeprav je bil članek o ponovni zaposlitvi upokojenih uslužbencev podpisan s psevdonimom E. N., so v Sovi hitro izvedeli, kdo je pravi avtor. Urednik Sobotne priloge mu je zatem dejal, da ne bo nikoli več pisal za prilogo, kar je pripomoglo k prestopu na Večer.[4]

Leta 1998 je prestopil k Večeru, kjer je bilo, kot pravi, najprej vzdušje takemu delu še naklonjeno, potem so ga začeli vse bolj stiskati. To je bilo hkrati njegovo najbolj plodovito obdobje. Ena od eksplozij z mednarodnim ozadjem (in poznejšim odzivnim pritiskom) je bila obravnave zgodbe o tem, da je slovenska obveščevalna služba velikodušno ponudila ameriški obrambni obveščevalni agenciji (DIA) svojo obveščevalno logistiko. Objavi je sledila preiskava v stanovanju, grožnje o pregonu zaradi izdaje vojaške skrivnosti, očitki, da je povzročil smrt nekaj ameriških agentov, končalo se je pa z molkom, umikom obtožbe v predkazenskem postopku in mednarodnim novinarskim zaznavanjem te zgodbe. Zgodba o smrti agentov se je izkazala za konstrukt, ki naj obremeni avtorja, a so ga pravočasno razkrili, čeprav se je kot laž v političnem prostoru ponavljala tudi po tem.

»Vse do poznih nočnih ur in še včeraj od zgodnjega jutra do desetih dopoldne naj bi bili odgovorni čistili arhive OVS, predvsem podatke in dokumentacijo o tajni operaciji Sava.« (Izmenjava podatkov brez odobritve?, Večer, 9. junij 2000)

Razkritju ameriške obveščevalne operacije so sledile hišne preiskave, grozilo mu je do pet let zapora. Obrambni minister Janez Janša ga je javno razglasil za »nevarno osebo«.[5]

Delati z viri znotraj vojaških in obveščevalnih struktur je za novinarja veliko tveganje. Kako vedeti, da te nočejo izkoristiti za neke povsem zasebne, pa morda tudi za obveščevalne cilje. Zakaj so se obrnili ravno nate, ne na koga drugega? Blaž Zgaga pravi – zaradi zaupanja. Kot zdaj že zares izkušen novinar mora vedeti, da tudi zagotavljanje, da zaupajo prav njemu, še vedno nič ne pomeni. Kako torej odkriti, kaj je »zadaj«? Sam pravi: to rešuje čas. Včasih je pač treba čakati toliko časa, da stvari, ki bi zadovoljile neki zasebni interes, postanejo nepomembne, in ob tem tvegati, da bo obveščevalec šel k drugemu. Da ta metoda kar trdno stoji, dokazuje to, da ob vseh eksplozivnih temah, o katerih je pisal, ni doživel ne kazenskega pregona ne civilne tožbe. Preiskavo stanovanja da, zaslišanja tudi, tožbe pa ne niti pri zgodbi o Patrii, pri kateri Janez Janša sicer toži vsevprek.

»Kot smo izvedeli od dveh virov v Sloveniji, želijo finski kriminalisti zaradi vpletenosti v afero zaslišati predsednika vlade in Slovenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janšo. Da to drži, je potrdil tudi finski vir.« (Patria podkupila Janeza Janšo?, Vest.si, 1. september 2008)

Predsednik vlade Janez Janša ga je dan zatem izpostavil kot krivca za zaroto pred volitvami. Janševim besedam še danes sledijo številni slovenski mediji, na spletu so se pojavili pozivi k fizični likvidaciji. Janšo so kriminalisti sicer zaslišali 15. oktobra 2009.[6]

Zgaga ima za sabo kar precejšnjo kilometrino: objavil je več kot 2500 člankov, vesti, poročil in komentarjev v slovenskih medijih, njegova besedila so povzeta ali objavljena v vrsti tujih medijev – Guardianu, Observerju, Prague Post, Jane’s Defence Weekly, Jane’s Inteligence Review, Jane’s Sentinel Security Assessment; precejšnji del referenc ga navaja tudi kot prvega podpisanega pod novinarsko peticijo proti cenzuri. Človek bi rekel, da se po vsem tem zanj mediji kar tepejo. A ko se je s kritičnim člankom oktobra 2007 Dober Večer in lahko noč, v katerem je opisoval razmere v časopisu, poslovil od Večera, je, tako se zdi, za ostale medije postal kužen. Razen v neplačanih spletnih medijih vse teže objavlja, si njegovih storitev v slovenskih medijih nihče ne želi več. Zakaj se to dogaja, je pravzaprav težko ugotoviti.

Če bi si dal, kaj dopovedati
Odzive na poizvedovanje, zakaj je tako, je mogoče razdeliti v tri skupine. Njegovi novinarski kolegi najpogosteje pritrjujejo, da je Zgaga vztrajen in sposoben novinar z dobrimi viri. Mimogrede omenijo, da ga je izkušnja stigmatiziranja spremenila. Tudi sam pravi, da so napadi nanj vplivali tudi na njegove bližnje, da ti trpijo zaradi njegovega novinarskega dela. Na drugi strani ga uredniki, ki so imeli opravka z njim, najpogosteje prikazujejo kot težaškega in problematičnega tipa, polnega samega sebe, ki ne upošteva uredniških nasvetov, ki pa da bi jih krvavo potreboval. Eden od njih je celo dejal, da bi izvrstno funkcioniral, če bi si dal kaj dopovedati. Druga skrajnost med ocenami je, da je paranoik, ki povsod vidi zarote. Tretji urednik iskreno priznava, da je Zgaga problematičen – ne za uredništvo –, ampak za uprave, ki se bojijo, da bodo njegovim člankom sledile tožbe. Sam Blaž Zgaga pravi, da je bila večina sporov z uredniki pravzaprav spor o poklicnih merilih, kjer se uredniki niso znali izviti iz povezanosti z upravo in marketinškim delom hiše. Ta previdnost urednikov pa po svoje tudi pripoveduje zgodbo o sodobnem slovenskem novinarstvu.

Blaž Zgaga je danes na cesti. Dobro, bodimo natančni, je svobodni novinar, ki pa mu skoraj nihče noče objavljati, torej je de facto na cesti. Ponudi članek, pa mu kratko malo ne odgovorijo. Za razliko od mnogih drugih »svobodnjakov« je za njim precej uspešna kariera, ki bi morala pomeniti referenco uspešnosti in kvalificiranosti, pa, namesto veselja, da imajo »izdelanega avtorja«, večino urednikov spodbuja k previdnosti – njegovo delo prinaša komplikacije. Kot sta, naj se malo igramo, komplikacije povzročila razkrivalca Watergata Carl Bernstein in Bob Woodward; čeprav pri tem ne primerjamo družbene teže novinarskih prispevkov, so ju prav tako sprva gledali sumničavo. Celo mediji in njihovi lastniki, ki dobičke kujejo tudi, če ne predvsem iz afer, tehtajo med stroški z odvetniki in sodišči, pa težavami, ki jih kakšno od razkritij prinese, in na drugi strani lagodnostjo, ki jo prinaša življenje brez teh raziskovalnih projektov. In izberejo lagodnost.

1 Delo, 9. septembra 2009, str. 5.
2 Blaž Zgaga v pogovoru z avtorjem, 12. oktobra 2009.
3 Blaž Zgaga v pogovoru z avtorjem, 12. oktobra 2009.
4 Iz arhiva Blaža Zgage.
5 Iz arhiva Blaža Zgage.
6 Iz arhiva Blaža Zgage.

šifra je rekel/-la:

SPRAŠUJEM SE ZAKAJ NEKATERI ZGAGO IMAJO ZA ” ZGAGO”….?
BREZ SKRBI SE, BO POKAZALO ,KDO JE (PRAVA)ZGAGA,KI DELA ZGAGO….!

Rdeči komunistek je rekel/-la:

Še dobro, da imamo Zgago, ki obudi kraljico afer vsake toliko. Čeprav desnica poskuša napihniti Ertla do te mere je jasno, da afere kot je Patria Slovenci še nismo imeli.

Q_ je rekel/-la:

…. ej, dej poskusi še enkrat z enostavnimi logičnimi povezavami. Prosim.

konec je rekel/-la:

V Eu, ne vedo niti kje Slovenija, komaj toliko kje je Finska….., da o janši ne govorimo , o patriji pa itak …..
recimo, ti vsevedi, ali bi vedel - ne da bi pogledal na internet, kdo vlada sedaj na norveškem, ali estoniji, ali kakšno ime večjega poljskega ali portugalskega podjetja……

……je le politika…le kurberije in laži…vsak novinar ima botra, lastnika, zgaga toliko bolj….

mujo je rekel/-la:

bilo kuda, Udba svuda!

hudo bo šele potem, ko bo J ugotovil, da mu je tudi Urško podtaknila Udba (U = U)

Dvorni pisar z licenco je rekel/-la:

Prepisal bom prvih šest povedi iz članka slovenske wikipedije o drami: Čakajoč na Godota:

Avtor Samuel Beckett je tragikomedijo Čakajoč Godota napisal najprej v francoščini, prvotni naslov je bil V Čakanju. Z grotesko je opozoril na tragikomičen položaj človekovega obstajanja v modernem opustelem svetu. Z ironijo je opisal človekovo tesnobo, obup, strahove, muke, pričakovanja in absurdnost bivanja. Dva potepuha- klošarja, Vladimir(Didi) in Estragon(Gogo) se vsak dan srečujeta na cesti, poleg nekega drevesa in čakata na Godota. Godot je prispodoba za boga, upanje in smisel. Vsak dan k njima prihaja deček, ki jima vliva upanje, da bo Godo zagotovo prišel naslednji dan.

Ja dragi moji…saj bo. Buci, buci… Godot bo jutri nedvomno prišel.

hahahahahahaha

konec je rekel/-la:

sanja rdeča svinja kukurus….ha, ha, ha, ha, ha,

Forestina je rekel/-la:

Virant čaka.

pirančan je rekel/-la:

Joj ali ni preveč podoben Goebels-u -samo usnjen plašč mu manjka.

mujo je rekel/-la:

med močnimi ljudmi in podjetji, ki se bodo zbrali na konferenci IBA v Pragi bo predaval tudi Berglund.

kaj bo iz te afere bodo povedali finski policaji.

mujo je rekel/-la:

in en Berglund in Zgaga sta nategnila finsko, avstrijsko in slovensko policijo, ali kaj? sta pamet in razum šla po gobe?

res si pravi janšist, ki bere samo http://www.sds.si in Vantija Vaattija

MEFISTO je rekel/-la:

NOGAVIČKA, sem v hudi dilemi in le ti, ki si najbolj poučen o vseh teh rečeh, me lahko rešiš dvoma!

Ko se je izvedelo, da je uslužbenec Interpola zavestno ali iz malomarnosti založil depešo, so ga takoj disciplinsko razšporedili na drugo delovno mesto.

Čim je ministrstvo za notranje zadeve prevzela aktualna notranja mimnistrica pa je bil ta uslužbenec v celoti rehabilitiran in vrnjen na prejšnje delo.

V zvezi s tem nepričakovanim aktom ministrstva o rehabilitaciji uslužbenca se mi vsiljujejo sledeča vprašanja:

- ali morda depeša ni bila tako pomembna, kot se je z njo manipuliralo,

- je uslužbenec ravnal po navodilih takratne opozicije,

- je bilo treba depešo umakniti, ker ne bi prinesla pričakovane politične koristi opoziciji, če bi se jo
pravočasno realiziralo,

- bi realizacija depeše omajala dokazno vrednost oddaje finske televizije in “raziskovalnih” novinarjev ter
morebiti otopila ostrino politične diverzije takratne opozicije, ki se je z vsemi sredstvi pripravljala na
prevzem oblasti po volitvah,

- je bila depeša, ker je bila pač “založena”, koristnejša kot predmet manpulacije opozicije,

- je založena depeša prinesla kako drugo korist takratni opoziciji, da se je bilo treba nemudoma
oddolžiti “površnemu” uslužbencu?

mujo je rekel/-la:

@mefisto

se vidi, da si pravi SDS-ovec, saj lažeš tako kot oni.

Disciplinski postopek zoper Interpolovca je vodil katoliški policaj Pavle Jamnik, zadolžen za akcijo “Sprava”, hude in druge podobne jame, sicer pa je bil pomočnik direktorja kriminalistične policije.

Jamnik je tudi tisti policaj, ki je po naročilu ministra Mateja ekskuzivno razkrival podrobnosti iz preiskave “Ribičič” direktorju TV Slovenija Jožetu Možini.

Njegova disciplinska komisija, ki je obravnavala Interpolovca, se je sestala PRED parlamentarnimi volitvami 2008 in ugotovila, da je disciplinski postopek “kao” ZASTARAL. Kazenskega pa niso niti odprli, saj vrana vrani ne izkljuje oči.

Vse to se je dogajalo v mandatu SDS, ko je ministrstvbo za notranje zadeve formalno vodil Dragutin Mate!

Ne gre torej za nikakršno “rehabilitacijo” s strani Kresalove, ampak za zaščito tistih, ki so “založili” najmanj 5 Interpolovih depeš, s strani Janševe mafije.

MEFISTO je rekel/-la:

MUJO, zakaj se lotevaš pojasnjevanja, če nimaš pojma.

Sicer pa vprašnje ni bilo namenjeno tebi, temveč NOGAVIČKI, ki je kot analitik razmer le bolj kredibilen od tebe, čeravno ima malokdaj prav!

mujo je rekel/-la:

@mefisto

oglašam se zato ker LAŽEŠ in izkrivljaš dejstva!

Interpolovca sta bila “oproščena” vseh obtožb in disciplinskih postopkov v času Dragutina Mateja. to je jasno kot beli dan!

krucefiks je rekel/-la:

hehe mujo, ne trudi se preveč. Dejstva niso pomembna, če ne govorijo v prid resnice, ki jo želiš uveljaviti.

Depešo je založil agent udbe z namenom diskreditacije Janše. Jasno kot sivi dan.:)

zorge je rekel/-la:

Ko se je po letu in pol ugotovilo, da so depešo skrili, je hrvat Mate takoj določil krivca in ga premestil.Ko je prišla ministrica, se je šele ugotovilo, kdo je zadrževal depešo in so seveda fanta vrnili tja kamor spada.Mate bi moral biti med izbrisanimi…..