Adijo, moji žalostni vrtovi…
Dragi sonarodnjaki,
mnogi sicer že veste…zapustila sem tiste božanske vrtove v Nkoziju. Ni mi hudega, odločitev je bila nujna in premišljena.
Na kratko te zgodbe ne morem razložiti, na dolgo jo bom nekoč nekje razbeležila.
Lahko pa povzamem dogajanje zadnjih dobrih treh mesecev…
Torej, 5. avgusta sem pristala na letališču v Entebbe. Tam me je čakal črn fant z velikansko tablo, na kateri je pisalo Katya. Odpeljal me je v Nkozi, čez drn in strn…ob prvem jutranjem svitu se je tam začela moja nekajmesečna misija v Edirisi (naj bi bila vsaj enoletna).
Pred odhodom sem si z Miho Logarjem, direktorjem Edirise, izmenjala nekaj zame ključnih mejlov.
Besede so veliko obetale.
Tja sem se odpravila predvsem zato, da delam v Studiu Edirisa. Po vseh teh mojih utripajočih štirinajstletnih medijskih izkušnjah me je ta izziv tako zrajcal, da sem se na koncu prijavila kot long-term volunteer.
Dasiravno je bilo veliko stvari nejasnih, v zraku, morda celo v megli.
Vseeno sem šla v Afriko, zakaj pa ne. Takega izziva ne morem zavrniti…
Takrat sem sprejela ponudbo, da bom za 300.000 uganskih šilingov (na mesec) menedžerka The Gardens, čudovite lokacije v Nkoziju. Mihi in Pameli sem že na začetku razložila, da potrebujem redni mesečni prihodek. Časi prostovoljstva so nekako za mano, povedala sem, da nisem več volunterka. Resne načrte imam s svojim življenjem.
Kakorkoli že, te izkušnje ne bi zamenjala za nič na svetu, neverjetna je bila.
Ljubim ljudi, a sem preveč konfuzna za tako pomembno funkcijo. Ob napačnem času sem vstopila v Ediriso, opustošena polja potrebujejo čas, da zadihajo. In konkretno podporo pri pomembnih korakih…
Vsi pomalem občudujemo živost, ki so jo vrtovi ponujali v zadnjih mesecih in se nadejamo, da bo duh napredka preživel. Vsi ti fantje in punce, zbegani v svojih zgodbah so mi zlezli pod kožo.
Pa kaj, če so bili črnomagijski fleši, vse smo preživeli. Intenzivno je butalo iz vseh smeri.
Marsikaj se je zgodilo v teh mesecih. Nepozabne četrtkove jamme bom do konca življenja nosila v spominu, Sydney in Roderick sta odkritje ugandske glasbene scene. Morda bosta ključna igralca v mojih prihodnjih zapisih…
In:
ograjo je treba popravit, kuhinja je nujno potrebna prenove, sobo za Davida do konca izpraznim v naslednjem tednu, zrihtajte štrom v (celih) Gardensih, nabavite že te viseče mreže, nadaljujmo z jammi, naredite svoje uslužbence zadovoljne, pogovarjajte se.
Ostaja spomin na prvo uničujočo poplavo. Ko sva z Rogerjem spala v velikem šotoru, z vso opremo vred in čakala, da se izpraznita sobi, v katerih sta bivali varuška in učiteljica Enye in Maanija.
Močno deževje, tisto dopoldne sva šla nekaj snemat v bližnjo cerkev (!), je zalilo vse kar je bilo v šotoru. Poplava.
Zvočniki, računalniki, kabli…vse je bilo v vodi, ki je zalila tla šotora. Moji diski…in večina Rogerjeve opreme.
Šit, kako sva bila penasta. V eni uri so izpraznili tisti dve (obljubljeni) sobi, da smo opremo spravili na suho. Žalostna sem bila takrat, resno.
Roger je odtekal mašine, iz laptopa je kar curljalo. In prav nič ni pizdil.
Takrat sem pomislila, da je ta tip res kul.
Ali pa nepozaben večer, ko sem padla z natrgane viseče mreže…pa tisti sobotni izlet na Ggolo beach, pohodi na Nkozijski hrib, jutranji sprehodi skozi vasico, dnevi brez vode ali elektrike, jutra v šotoru, Shaggy, ležanje na peni za studio, sedenje ob ogenjčku…
In vse te družabnosti, življenje v vrtovih.
Vse te ljudi bom gotovo pogrešala.
Na zadnjem sestanku (reče se mu “Circle”, to je mesečni sestanek direktorjev z menedžmentom Edirise) so Mujungo, Noah, Maureen, Jenipher in Rogers spregovorili. Fantje in dekleta, s katerimi sem zadnje tri štiri mesece preživela v kuhinji, za šankom, z vedrom in metlo na wc-jih, za grillom ali v nedokončanem studiu.
Tisti večer sem bila resnično ponosna na njih, postavili so se zase. Dovolj je bilo, mene nadrejeni niso poslušali.
(Morda tudi zato, ker sem prezelena za Afriko. Ali pač ni bilo časa, ker so gradili novo hišo, ker se je težavam najlaže ogniti z odsotnostjo, ker je za vsak kiks ponavadi vedno kriv nekdo drug, za vsak problem se najde krivec…mah, ni bil pravi čas in prostor…).
Pač tako se je v mesecih mojega menedžiranja zgodilo, na koncu je tudi Miha priznal napake. Le da je bila škoda že narejena.
Žalostna sem bila, na jok mi je šlo tisti večer, a v hipu sem se odločila. Nočem in s takim direktorjem ne bom več menedžerka vrtov. V dobrih treh mesecih sem se z njim komaj kaj pogovarjala. Ni ga bilo. Nikogar ni bilo, ki bi me uvedel v novo funkcijo. Niso me peljali na obljubljani orientacijski izletek do Ggolo beacha in ekvatorja (David mi je počastil ta izletek, na eno krasno soboto), o prehrani tudi raje ne bi…
Ni bilo časa. Škoda.
Komunikacija je osnova za socialno preživetje, med mano in direktorjem Edirise je skorajda ni bilo, je ni in je najbrž tudi nikoli zares ne bo. In dovolj izkušenj imam v življenju, da vem, kako zelo pomemben faktor napredka in uspeha je to…
Ugotovila sem, da je Edirisa sicer organizacija z hvalevrednim poslanstvom, a v zadnjih štirih mesecih me je razočarala.
Morda sem egoistična, a dovolj je bilo čakanja, obljub, opravičil. Moram dalje, pot do ciljne črte je še dolga, tule sem pa malo skrenila s poti, priznam…
Preselila sem se v najeto stanovanjce v Entebbe. Upam, da bom (nekoč, morda kmalu) dobila zadnjo menedžersko plačo.
Ravno prej me je poklical Sydney, da bi rad imel še en zadnji jamm z mano v vrtovih. V četrtek, preden študenti odpičijo na enomesečni oddih.
Idej imam nebroj, časa tudi. Videoprodukcija je že dobila krila, čaka me snemanje videospota z enim od ugandskih muskonterjev. Da vidimo, kako se bo tukaj izrazila moja ljubezen do glasbe in videa.
V jazz se podajam še globje, kot sem pričakovala. Z Roderickom planirava koncerte, spoznavam afriške jazzerje. Močan tok me z vso silo žene dalje. Preživela bom, to me ne skrbi. In zadihala sem.
Rada improviziram in rastem.
Pomembna odločitev je za mano, a ni mi žal.
Obžalovala ne bom ničesar, fenomenalna afriška izkušnja je bila. Hvaležna in s ponosom pač zdaj korakam dalje.
Nadaljevanje seveda sledi. Zdaj ste že v kratki epizodi, ki piše mojo zgodovino…
Že pihate toplo sapo ob kuhančku na promenadi okrašenih uličic?
Je letošnja zimska garderoba v odtenku avokada in manga?
Topel obekvatorialni pozdrav z razgledom na Viktorijino jezero vam pošiljam iz stanovanja za 50 evrov na mesec,
Katja Lenart
Mpala, Entebbe, Uganda
6/12/2009
PS: Ah, kakšen luksus je lastna kopalnica z wc školjko, tušem in umivalnikom!
ja, lastna kopalnica s tušem in umivalnikom, da o WC -ju ne govorim, je bila ena zelo pomembnih pridobitev tudi zame po dvanajstih selitvah v zadnjih desetih letih v Ljubljani…za garsonjero 21 kvadratov pa plačujem 272 evrov plus 100 evrov stroškov-a moja plača ni menedžerska ampak dobim po osemintridesetih letih dela 526 evrov…ker pa imam blokiran račun po istem sklepu,kot mi od te plače vzamejo 68 evrov, tako, da ven dobim samo 458 evrov si lahko misliš kako živim…ne pijem in ne kadim-da ne bi bilo zmote, tudi s čim drugim nisem zasvojena, samo delam in životarim.
Kar pa seveda ni čisto res, saj sem si lani vplačala abonma v MGL in si ogledala Pomladno prebujenje z Klemnom Slakonjo in ostalimi odličnimi igralci-prava doza adrenalina, da bom preživela te praznike, ko prvič za Miklavža ne morem speči niti navadnih piškotov…lepo se imej in pazi nase
Očitno ti bedno življenje paše in rada jambraš, da ga furaš že 38 let. Če bi si ga uredila, potem ne bi moglaveč jambrat. Jambr jambr jambr jambr…..
Drži se Nada.
@LPP, izžarevaš tipično zasmehovalnost, brezsrčnost, skorajda škodoželjnost današnje moralno skorumpirane družbe.
Naj uganem: Ko nekdo pade s kolesa obstaja nevarnost, da se od iskrenega in prisilnega posmehovanja razpočiš. Meniš, da si tudi Afričani zaslužijo situacijo v kateri so, ker si enostavno vsi ne najdejo deskjoba.
Veš, preveč ameriških filmov da ljudem misliti, da je lahko vsakdo junak, in da so tisti, ki jim tega ni uspelo, zaslužijo življenje pod standardom. Mogoče ti ne bi škodovalo malo širine v miselnosti. Kanček objektivnega analiziranja dobrih in slabih lastnosti te civilizacije, ki ti je podarila položaj, s katerega lahko gledaš dol na vse, od katerih živimo. GNOJ!
Katja! :-D Glede na predhodnje izkušnje sem prepričan, da hendlaš situacijo in te čaka še veliko izjemnih afriških izkušenj! Posnam nam kako mednarodno verzijo Švica Mikrofona :-D
Srleeeee,
LOL!
OMG!!!!
in
WTF?!? (to leti pa na LPP)
Kakšno zapravljanja časa!
Še vedno nisem dobil informacije na čigav račun zganja avtorica svij turizem!
A se nismo že enkrat strinjali, da si PREPAMETEN za prebiranje teh marenj tukaj? Aja, ti ne bereš, ti samo pišeš. Oziroma serješ. In ko, smo že pri tej žmohtnodišeči tematiki: pri tej starosti (o PAMETI smo se itak že dogovorili), bi že lahko vedel, da se ne serje v pisoar.
ZBIK, z vsem spoštovanjem ti moram priznati, da se očitno edino temeljito spoznaš na straniščni besednjak in tematiko!
Zbik, ja naš Mefisto očitno rad dela rjave tortice na Pisoarju z licenco.
Še en priznani strokovnjak za pisoarsko filozofijo!
BRONJO gre do konca!
300k Ugandskih šilingov = 100 EUR
@MEFISTO: tebe pa res fejst srbi, kdo zganja turizem na cigav racun. In cetudi bi ga zganjala na svoj racun, tudi ne bi bilo prav. Se bolj - za NE VERJETI bi bilo,ne? Kakorkoli, na tvoj racun sigurno NE, brez skrbi!
In o “zapravljanju casa” - vsak ga “zapravi”po svoje..,ali pa si samo sam sebi to na glas rekel?
Zdaj se že res dolg nisi oglasla! Pogrešamo te!
Bere se pa kot kaka afriška verzija Kmetije…
Miha Logar je le vpet v sistem in se gotovo ne bo dolgo mirno gledal v ogledalu.
http://www.vest.si/2009/11/15/moc-oblast-denarin-novodobni-suznji/
Očitno je nekam trpek, sem mislil da mu je kaj več do akcije.
boljšo kopalnico imaš kot duće!
Katja,v zadnjem javljanju si se nekaj pritoževala nad vsemi vidiki pomoči v Afriki in sebe predstavljala kot rešitev rodov,če ne vsaj absolutno,pa vsaj tako z moralnega vidika.Tukaj pa sedaj nenadoma ugotavljam,da si še bolj izstopajoči primerek zafurane bele pomoči.Morda je poleg tebe za to kriv še kakšen črni primerek obeljenega človeka,vendar glede na to,da si obe poročili napisala tako sfuzlano,da nimam jasne predstave kaj si šla pravzaprav v Ugando delat,ti konkretno ne morem decidirano oporekat deplasiranosti poslanstva.Glede na to pa,da se iz prispevkov da povzeti,da si tipičen predstavnik nove študirane trotlomanije,pa le opomba preden boš še komu uničila iz peska postavljeni grad,pojdi raje na sosedovo njivo saditi krompir,da boš videla kako s težavo se življenje v resnici prebije ob lastnem delu.In ne morem si kaj,da ne bi publikum opozoril na dejstvo,da si navedla,da je bila dogovorjena plača 300.000 ug.šilingov na mesec,Srdjan,ki pa kot izgleda, je bil nedavno tudi v tej državi,pravi (6.12.09 ob18.36),da je kurz 300 ug.šil za 100 Eur.Ali eden od vaju ni navedel točnih podatkov,ali pa je tvoja plača še en primer potrditve današnje ponorele puhloglave “menežerske” obnorelosti z lastno in tujo precenjenostjo.In javila si se volontersko ter potem povedala ,da od ljubezni ne znaš živeti.Oprosti jim ,saj ne vedo kaj delajo
… decidiranost, deplasiranost … presledki ;) Zapoj še Maribor, Maribor, Maribor … pa bo kuj vse jasn.
Rogerg!
Slabo bereš in malo razumeš.
1) Srđan je rekel “300k Ugandskih šilingov = 100 EUR” in ne, da je “300 ug.šil za 100 Eur”. A ti sploh veš, kaj pomeni tisti nedomisleni “k” za številko 300? Ti povem: pomeni tisoč, ker je to kratica za “kilo”.
2) Tudi če sam tega ne bi vedel, bi lahko vedel, kako se to vpraša recimo googla.
Saj bi ti dal link, ampak se bojim, da mi ga tale vmesnik pošvedra. Torej navodilo: Pokličeš google in ga vprašaš: “300000 ugx in euro” (brez narekovajev) in boš dobil odgovor, ki ga je Srđan nevedel malo zaokroženo.
3) poglej si
http://allafrica.com/stories/200806120331.html
Tam boš zvedel, da imajo osnovnošolski učitelji v Ugandi po uradni statistiki 200k ugx in srednješolski 300k-450k ugx. Toliko o silni menežerski Katjini požrtnosti. (k pomeni 1000, da ne bi pozabil).
4) Miha Logar je uspešen podjetnik. Noben uspešen podjetnik pa se ne obnaša tako, da kar “ne bo plačal” ljudem, ki delajo zanj, razen v treh primerih:
a) Če niso naredili tega, kar je bilo dogovorjeno.
b) Če so počeli to, kar jim je bilo prepovedano.
c) Če so počeli kombinacijo (a) & (b).
5) Si zelo hiter pri dajanju kmetijskih in gradbenih nasvetov.
6) Da zveš vse, kar sem ti navedel, se ti ni treba dvigniti od računalnika. Samo uporabljati ga je treba znati.
7) Sicer se pa strinjam - charity sucks, and sucks big time!
@Zbik,hvala za pojasnilo glede ug.šil. Ja, res je, ne obvladam “computarisation” preveč v detalje.Hvala bogu.In še to kar obvladam,je preveč. Koliko slabo berem in razumem,pa najbrž niste poklicani ,da sodite vi ,ki se boste ravnokar pogovarjali le še s simboli in v polomljeni izvotleni slovenščini.Ne leti direktno na vas Zbik to zapažanje,zagotovo pa avtorici članka.Kljub pozornemu branju,si nisem mogel ustvariti vtisa kaj se ji je pravzaprav nemilega dogodilo.In ob pisanju članka,ki ga bere širok krog ,bi bilo verjetno bolj na mestu,uporabljati “jezik populaire”,če ga sploh še obvlada.Da sem se pa sploh odzval na njen komentar, je bil povod zadnji njen članek,koder je “oplajbala” kar počez humanitarne pomoči Afriki.
Izvotljeni.
Ah, Gregor, saj ne more biti tako hudo.
Zgolj tole: gradovi iz peska niso kul. To menda ja že veš. Kdor ga zgradi, kakopak ve…da bo nekoč padel, se sesul, izničil.
Zato jaz gradim gradove, ki niso iz peska. Nikoli ne veš, kaj bo klima prinesla s sabo, kajneda.
Pa zadihaj malo, no. Privošči si malo oddiha, drugim malo veselja….
Očitno me iz kakršnegakoli razloga že ne maraš. Nimam težav s tem. A, če bi te res zanimalo, kaj in zakaj počnem, kar počnem…bi lahko vse pogruntal. Tudi iz prejšnjih zapisov.
Pa lepo bodite, vsi, tudi minister Gregor. Imejte se radi, Ljubezen je dbest!!!!
K.
Hehe, najraje imam tiste pametnjakoviče, ki se ob vsaki avanturi - alpinistični, humanitarni, športni, adrenalinski … - sprašujejo “kdo pa to plača”. Da ja ne bo šlo iz našega denarja! Seveda najverjetneje blebetajo bebčki, za katere velja, da jih je nemogoče tako malo plačati kot tudi malo - in slabo - naredijo.
Jaz se čudim vsem, ki v Afriki vzdržijo. Jaz ne bi. Pa ne zaradi pomanjkanja luksuza, to je zame še najmanjši problem.
Katja, drži se!
Praviloma se strinjam s tabo, Chef. To je res pravilo v sLOVEniji.
Vendar potemtakem meniš, da ni važno, kaj kdo počne (in kako), samo da počne?
Jaz se o cashu in Logarju ne bom izjasnjevala, ker ne poznam ozadij, poleg tega pa se strinjam z Rogerg-om, da v bistvu iz napisanega ni povsem jasno, kaj pa kako, kdo pije in kdo plača, oz. kaj se pije in kaj se plačuje, na kratko: za kaj sploh gre.
Ne da bi to bilo tako pomembno, vendar ker je govor točno o tem, bi bilo fajn, če bi bilo malo bolj jasno napisano.
Sama sem Katjo vseskozi podpirala in se tudi oglašala pod njene kolumne, jo celo *branila* ravno pred takimi očitki (kdo to plača?), vendar sem odnehala, ravno zaradi tega, ker v bistvu ne vem več, o čem govori oz. kaj piše, kaj točno hoče povedat.
Vse skupaj vidim kot poskus nekega altruizma, po prvi nevšečnosti pa en kup enega pritoževanja in metanja na kup vseh teh organizacij, kar moti tudi Rogerg-a.
Tako me bolj kot davkoplačevalca, ki ga zanima kdo to plača, zanima kot bralca (in podpornika altruizma), kaj je pesnik hotel s tem povedati.
Razumem tudi, da če se enkrat odločimo, da bomo prostovoljci (tudi sama sem), ni rečeno, da bomo ves lajf hoteli to početi oz. nikjer ne piše, koliko časa oz. do kdaj se nam bo to dalo.
Tako ima vsakdo pravico da si premisli.
Bolj me *moti*, da Katja hoče ’spreminjati svet’ s tem, da skuša spreminjati posameznike - druge.
Tudi njeni odzivi so me nekoliko presenetili, saj sem jo videla kot edino žensko, ki sodeluje na Vesti, ki ima tudi sočutje, filing, skratka, dovolj izraženo žensko plat (kar je velik manko na Vesti, zame). No njeni odzivi v stilu: ‘dihaj’, ’sej ne more bit tako hudo’ in podobni pa so, če drugega ne, otročji (čeprav ravno to niso hoteli biti, saj sklepam da so hoteli biti pokroviteljski, vzvišeni nad “našo pritlehnostjo”).
Vseeno se mi zdi že to, kar je Katja že do sedaj naredila tam (iz videnega oz. prebranega), zelo veliko in vsekakor vredno omembe in podpore in zato si zasluži čestitke: vsaj probala je.
Srečno, Katja!
Mogoče sem staromoden, ampak za stvari, ki se me ne tičejo in ki me ne morejo motiti, mi dol visi. Zato mi je absolutno vseeno, kaj Katja tam dol počne. Nekaj pač dela. Gotovo nič slabega.
kdo je tebe rogerg strojepisati učil, da si pozabil rek (neumnost in vesolje sta večna) in se na vestnih komentarjih naselil?
bajdvej, katja, z dućetom velikokrat misliva nate in upava, da si zdrava in srečna tam pri vampu zemeljskem!
http://www.youtube.com/watch?v=-iqWeYrwSA4
Homo politika
Vrtovi bodo žalostni:
http://www.ratio-magazine.com/200911261425/Kenya/Kenya-Gates-Foundation-and-Monsanto-to-Develop-Genetically-Modified-Seeds-for-Small-Farmers.html
http://www.freshplaza.com/news_detail.asp?id=54698